Dogodki do leta 1800

Obdobje ali leto	DOGODEK
Pribl. 30 000 l. pr. n. št.	Najstarejše najdbe v Kamniških Alpah Mlajši paleolitik – aurignacien: koščene konice in druga tudi kamnita orodja – praskala, strgala, kostni ostanki jamskega medveda in drugih lovnih živali; Mokriška jama; Potočka zijalka. (Brodar, S. in M. Brodar 1983; Brodar, S. 1959, 419–469; Horvat, J. 2006, 22 idr.)
13.– 11. stol. pr. n. št.	Najstarejša najdba na Veliki planini Mlajša bronasta doba: čas nastanka bronaste plavutaste sekire, najdene nad Maklenovcem pri Vlačici (v Tihi dolini), 1963. (Cevc 2000b, 113; Vlasto Kopač) V isti čas sodi igla s Korit na Dleskovški planoti severovzhodno od Velike planine. (Horvat, J. 2006, 25)
12.–11. stol. pr. n. št.	Mlajša bronasta doba: nastanek bronaste tulaste sekire, najdene za Gradiško gričo na Dovji ravni, 1973. (Cevc 2000a, 12; Cevc 2000b, 113; Vlasto Kopač) Prazgodovinska keramika, najdena pri Pečicah, 1973. (Cevc 2000b, 113) Prazgodovina: fragmenti keramike; Mala planina (Vršiči). (Cevc 2000b, 113)
Prazgo- dovina	Časovno neopredeljeno: fragmenti keramike; Mala planina (Vršiči). (Cevc 2000b, 113) Fragmenti keramike: Nandetova jama v Dovji griči, na Mali planini, v bližini Domžalskega doma (najdeno tudi kamnito orodje). (Horvat, J. 2006, 24; Leben 1967, 105–106)
5.-4. stol. pr. n. št.	Mlajše obdobje starejše železne dobe: železen nož; Špauska raven, Velika planina, najdeno 1999. (Cevc 2000b, 113)
Okoli l. 1000 pr. n. št.	Po starejši hipotezi Toneta Cevca o pastirski bajti naj bi ta nastala v tem času kot ovalna hiša, brez notranje izbe, s šotorasto streho, ki jo v notranjosti nosita dve rogovilasti debli (sohi). Izba v izmeri dvakrat dva sežnja naj bi bila nastala kasneje. Beseda bajta je verjetno predrimskega izvora. V enakem pomenu jo poznajo v Furlaniji in Lombardiji, kjer je bait tudi kamnita klet za shranjevanje mleka. (Novak, V., 127; Baragiola 1915, 90; Scheuermeier, 14; Cevc 1993, 78) Človek na tehnološki stopnji samograditelja bivališča in zavetja živalim (v centralni Afriki, Sahari, pri Majih v Mehiki, v bosanskem sredogorju, v Istri, Dalmaciji in Beneventu, v Pamirju, kot pravi Copelandova …) postavi pokončni nosilec in okrog zgradi venec za stene. Venec in vrh nosilca poveže v stožčasto obliko. Za večji dom postavi dve povezani sohi ali eno rogovilasto, tloris je zato ovalen. Venec z razvojem postaja višji. Streha in stene so iz narave: palmovi listi, kamelje kože ali platno, slama, trs, les, posušeno blato, kamen … Velikoplaninska koča sodi na to tehnološko stopnjo, zato je zelo stara. (Vanda Rebolj)
1. stol. pr. n. št.	Mlajša železna doba: železna fibula; Za Plečam. (Cevc 2000b, 113)
1.– 4. stol. n. št.	Zgodnja antika: fibule, jagoda, obesek v obliki falusa, Planina Na stanu pod Kamniškim sedlom. (Horvat, J. 2006, 27, 29)
2. stol. n. št.	Rimski čas: dve zlati rimskodobni noriško-panonski fibuli na prelazu Volovljek, najdeni 1859 na Rakovem. Daritveni zakop. (Podlogar; Horvat, J. 2006, 29)
3.- 4. stol.	Okrogla srebrna rimska fibula pri Pečicah. (Cevc 2000b, 113) Rimski čas: 7 brusnih kamnov; Pečice. (Cevc 2000b, 113)
4.– 6. stol.	Pozna antika: številne manjše postojanke, kovinske najdbe, deli noše, novci, groba keramika z valovnico, brusni kamni, železni zvonci; take najdbe izvirajo tudi z Velike planine. (Horvat, J. 2006, 27–33) Keramika; Pečice, Pod Kapelo. (Cevc 2000b, 113) Kosi keramike in sledi utrjene poznoantične postojanke, pribežališča staroselcev v času preseljevanja ljudstev, na terasah pod cerkvijo sv. Primoža. (Cevc 1997, 25)
7. , zač. 8. stol.	Prihod Slovanov v treh tokovih proti goram. Domneva po Davorinu Trstenjaku: Ime svetnika sv. Primoža nakazuje na staroslovansko svetišče na mestu sedanje cerkve, saj je bog Primut ali Primon v tem verovanju bog oblakov in neviht, zato so mu posvečene višine. S krščanstvom pa je postal sv. Primož.
Okoli l. 1000	Emilijan Cevc postavlja nastanek predromanske cerkve na Sv. Primožu v ta čas. (Cevc, E. 1985, 66)
11. stol.	Po Ferdinandu Šerbelju najverjetnejše obdobje nastanka prvotne cerkve na Sv. Primožu, dokler ne bi našli bolj oprijemljivih arheoloških dokazov. Ostaja pa vprašanje morebitne kultne kontinuitete s koreninami v antiki. (Šerbelj 1995 a, 19, 20) Po izročilu so stari pastirji na vprašanje, od kdaj pasejo na planini, odgovarjali, da "od tedaj, ko še ni bilo cerkve na Sv. Primožu," ali "Odkar je cerkev na Sv. Primožu." Drugo izročilo pravi, da so Dovji možje naučili pastirje delati divji ogenj in sir.
11.–12. stol.	Visoki srednji vek: Lonec; Gradišče. (Cevc 2000b, 113) Fragmenti keramike iz naselbine pri Sv. Primožu. (Cevc 1997, 25)
12. ali 13. stol.	Sezidajo romansko cerkev sv. Primoža in Felicijana. (Cevc, E. 1965, 40; Zadnikar, M. 1982, 308)
13.–16. stol.	Pozni srednji vek: podkve; Za Plečam. (Cevc 2000a, 15; Cevc 2000b, 113) Pozni srednji vek: nekatere oblike ustij loncev, najdenih na različnih lokacijah (Gradišče na Veliki planini in drugod). (Predovnik 2006, 184–187)
Pozno 14. stol.	Naslikani del svetniške glave, delo furlanske slikarske smeri, najden v cerkvi sv. Primoža med restavratorskimi deli 1963/64. (Šerbelj 1995a, 59)

14.–16. stol.	Keramika (lonci, sklede, pokrovi, krožniki, vrči, cedila, podkve); Veliki stan, Gornji konec. Iz tega časa so tudi ostanki stavb in predmetov. (Cevc 2000a, 15, 19; Cevc 2000b, 113)
Od 15. stol. dalje	Pastirji uporabljajo zelo kakovostno in tipološko različno keramiko: vrče s pokrovi, kozarce, latvice, lonce in lončke. Druga hipoteza o nastanku oblike pastirske koče (Vlasto Kopač): koča nastane v tem času; osrednje pastirjevo bivališče je brunarica s pravokotnim tlorisom (morda antična dediščina), kasneje spredaj in zadaj dodani ovalni lopi, povezani s stranskima lopama. A odgovor iz izročila, da je ovalna oblika bajte "najbrž zaradi vetra", in tudi opažanje, da je ob njej manj zametov in sneg hitreje skopni, še nista dovolj zanesljiv odgovor na vprašanje, zakaj takšna oblika. (V. Kopač)
Od 1430 do 1435	Čas nastanka gotske skulpture Pietà (uničene po 2. svetovni vojni) v Velikem znamenju (Velko znamne) na poti na Veliko planino, ki so jo vanj prinesli iz Frančiškanskega samostana v Kamniku. (Šerbelj 1995a, 11) Pred Velikim znamenjem se ustavljajo pastirji, ko gonijo črede na planino, v nišo mečejo smrekove in brinove vejice za srečo – daritveni običaj. (Cevc 1993, 23, 83) Na povratku s planine te vejice zažgejo in Bogu darujejo dim in ogenj, ker se je živina zdrava vrnila s planine. (Cevc 1993, 84)
1469	Večji napad Turkov na slovenske dežele. (Stele, F. 1929, 162) Pripoved, znana iz Tunjic: Turki so hoteli k Sv. Primožu. Ko so bili na hribu, je nastala taka megla, da so mislili , da gredo naprej, šli so pa nazaj. (Palčič, 1995)
Od 1470 do 1480	Približni čas nastanka cerkve sv. Petra na Sv. Primožu. (Šerbelj 1995b, 6)
1471	Med turškim vpadom na Kranjsko ena od skupin napreduje proti Kamniku in Celju. Po ljudskem izročilu Turki skušajo priti do cerkve sv. Primoža. Pri kamnitem plazu, malo naprej od kasnejšega Velikega znamenja, se jih nekaj ubije (od takrat ime Turški plaz). Predstraža pride do Starega znamenja (Staro znamne). Zagleda Marijo in strelja nanjo. Marija izgine. Turki se obrnejo. Ko so vsi na plazu, se ta utrga in jih pokoplje. (Rifel 2004, 28) Največji napad Turkov na slovenske dežele in opustošenje okolice Sv. Primoža. (Stele, F. 1929)
1475	23. marec: Datum listine, ki na Sv. Primožu omenja cerkev. Pred tem se je imenovala samo kapela (capella), kar kaže na manjši objekt. (Stele F., 1929)
1492	Leto listine, ki priča o prenosu relikvij s Sv. Primoža v utrjeni Kamnik. Listina tudi pravi, da je do tedaj cvetela božja pot k tem relikvijam, še 100 let kasneje pa poti ni mogoče oživiti, ker relikvij ni več gori. (Stele F., 1929)
1499	25. avgusta je bila napisana listina o sporu za pašne pravice med kamniškimi meščani in podložniki gornjegrajskega samostana. Omenja krajevna imena v Kamniško-Savinjskih Alpah (danes Rzenik, Korošica, Dedec, Ojstrica, Planjava in planina pod Kamniškim sedlom). Po imenih je navedenih osem kamniških okoličanov, ki so si ogledali svet in potrdili, da so planine kamniška posest. Velike planine listina ne omenja. (Reisp 1963, 112; Cevc 1979a, 93; Malešič 1980, 8; Cevc 1997, 19)
Okrog l. 1500	Po dolgotrajnih sporih z okoliškimi gospodi in podložniki Kamničani požgejo bajte na planini, imenovani Gross Ross Alben (Velika Konjska planina), kmetom pa ne dovolijo graditi novih.
16. stol.	Novi vek: keramika (lonci, sklede, latvice, pokrovke); Veliki stan. Lesni žeblji, žeblji ledníki za cokle, kembelj živinskega zvonca; Veliki stan, med Hbanovo in Kocjanovo bajto. (Cevc 2000b, 113; Železnikar 2006, 209–229; Železnikar 2008) Fragmenti skled idr. posodja; Velika planina, Lambergarca in drugod. (Železnikar 2000, 82–84; Predovnik 2006, 191) Trgovina v Kamniku peša, zato potrebujejo manj konj, kmetje opuščajo njihovo prirejo in tovorništvo. Na planini pasejo predvsem ovce in govedo. S tem opuščajo tudi ime Konjska planina – ross alben, za spomin ostane ime planine Konjščica. (Cevc 1993, 14)
16.–17. stol.	Fragmenti skled idr. lončenine, predvsem loncev; Vlačica (Tiha dolina) in drugje. (Železnikar 2000, 86–88, 122; Bregant 1979, 113–120; Predovnik 2006)
1501	22. decembra cesar Maksimilijan v Innsbrucku dovoli na dan sv. Primoža in Felicijana v Kamniku sejem s tržno svoboščino 3 dni pred in 3 dni po tem dnevu – tako so se romarji vključili še pred ali po obisku cerkve v semanji dan in tako pomnožili število kupcev. Zika, 1971-77
1504	Poslikava cerkve sv. Primoža in Felicijana.
1534	Po navedbah Andreja pl. Lamberga s Črnela naj bi kamniški meščani šele tega leta njegovim podložnikom prvič onemogočili pašo na planini. (Žnidaršič Golec 2008)
1535	17. avgusta – razsodba s tega dne se nanaša na spor(e) med ljubljanskim škofom Krištofom Ravbarjem in Kamničani oziroma pl. Lambergi s Črnela in mestom Kamnik. Velika Konjska planina se tu ne omenja.
1537	20. septembra izdana razsodba, da Kamničani ne priznajo Lambergove tožbe in da mora tožnik predložiti ustrezne listine. (Žnidaršič Golec 2008)
1538	31. oktobra izdana razsodba, da se Kamničani lahko pritožijo, potem ko je pl. Lamberg trdil, da Kamničani ves čas govorijo le o Kamniški Bistrici, glede katere naj ne bi bili v sporu, ne pa o Veliki planini (gross alben). Tam naj bi podložniki vedno (von je) pasli živino, ne da bi plačevali mestu. Mestu naj ta planina sploh ne bi pripadala. Kamničani so dokazovali nasprotno. Planina da se imenuje Konjska, ker na njej poleti pasejo konje; na spornih krajih (in tudi veliko višje zgoraj) naj bi okoliškim podložnikom že pred 40 leti požgali koče ali bajte (ire khotschn oder hutten). V sklopu te razsodbe sta omenjena podložnika Blaž Hribar in Jurij Volk (Wolf), prvič pa se – sicer na več mestih – omenja tudi Velika planina, imenovana Velika konjska planina. (Žnidaršič Golec 2008) Kdaj so domačini spet postavili svoje koče, ni mogoče ugotoviti. (Kopač, V.)
1539	27. avgusta izdana t. i. kraljeva deklaracija cesarja kralja Ferdinanda I., da so Kamničani oproščeni obtožbe. (Žnidaršič Golec 2008)
1540	15. avgusta nastane prepis vseh pomembnejših spisov v procesu med Andrejem pl. Lambergom in mestom Kamnik. (Žnidaršič Golec 2008)
1571	Novi reformirani urbar omenja planine v lasti posestva Starega gradu na območju današnjega Krvavca. "Kdor na planino vodi živino, mora letno plačati 1 kozliča in 1 skuto (Schotten), kolikor je v 1 dnevu naredi iz mleka svoje živine." Velika planina ni omenjena. (Arhiv Republike Slovenije, AS 1074)
2. pol. 16. stol.	Po Valvazorjevi navedbi je zelo znana božja pot na Sv. Primoža. Nanj romajo Kranjci, Korošci in Štajerci iz 15 far. Znane so poti pastirjev na planine. Med pašo se povzpnejo tudi na okoliške vrhove. Nanje jih vodijo gospodarski interes, na primer izgubljene ovce in zastreljeni gamsi, a tudi veselje in želja po razgledovanju. (Malešič 1980, 13)
1597	Župnik iz cerkve sv. Jakoba Sebastjan Trebuhan piše oglejskemu patriarhu, v katerem se zavzame za vrnitev relikvij na Sv. Primoža, ker je ta cerkev »temna«, primoška pa zelo lepa in s slikami okrašena, kakor težko katera koli na Kranjskem.« (Cevc E. – ur. 1999)
1689	Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske (II, 811) zapiše, da je nad Sv. Primožem okamneli mož. Sedi na konju, obdan s psi in zajci. Med lovom na praznik je zasmehljivo klical sv. Primoža na pomoč in je za kazen okamnel. Valvazor si skalovje ogleda in se mu ne zdi podobno figuram. (Podlogar L. 1913–1925; Cevc 1974, 86; Rifel 2004, 29)
Po 16. stol.	V prehrani je bil do tega časa zelo pomemben sir, potem pa se vse bolj uveljavlja mast, zato se pridelava sira krči. (Kopač 1974, 163)
17. –18. stol.	Fragmenti skled, latvic idr. lončenine; Velika planina – Svatenšek, Lambergarca in pri Hbanovi bajti. (Horvat, Ma 1996, t. 1, t. 2; Železnikar 2000, 116) 17.–19. stol.: fragmenti skled, latvic idr. lončenine, Velika planina – Veliki stan in drugje. (Železnikar 2000, 106–110)
18. stol.	Kravje zvonce kujejo v okolici Gorij pri Bledu in jih prodajajo na kamniških sejmih.
1744	Janez Dizma Florjančič izdela zemljevid Vojvodine Kranjske in za velikoplaninske pašnike uporabi ime Steiner Alben.
1749	Letnica na kapelici Dolinškovega znamenja (Dolinškovo znamne), ki je stalo do leta 1957 v Stahovici na razcepu cest v Kamniško Bistrico in dolino Črne. Po izročilu je pri tej kapeli do 1. svetovne vojne 29. junija rihtar ustrelil s pištolo, kar je bilo dovoljenje za odgon živine na planino. (Cevc 1993, 19)
Od 1749 do 1754	V terezijanskem katastru je omenjena planina pri Sv. Primožu ("v gorah okrog cerkve"). Pravico do paše ima podložnik graščine Zgornje Perovo, doma v Senožetih pri Sv. Lenartu na Rebri. Vrednost paše je ocenjena na 2 krajcarja. (Valenčič 1982, 140; Cevc 1997, 25)
1750	V opisu stare deželne meje so prvič omenjene pašne trate na Mali planini (Alben Mala planina). (Cevc 1993, 13)
1751	Jožef Gvido, baron Gallenfels, lastnik graščine Zaprice od 1750 do 1757, za terezijanski kataster navede med svojimi zemljišči območje Velike in Male planine (imenuje ju Lamberca). Na njej je imelo pašo 9 vasi. (Arhiv Slovenije) Ledinsko ime Vambergarca je še znano za kraj, kjer je bila graščinska pastirska bajta na Mali planini. Tam so ostanki Hajekove bajte. (Rifel 2006, 205)
1754	Terezijanska davčna rektifikacija omenja tudi kamniške mestne dohodke od pašnine z "Bistriške planine", kjer se prepase 40 glav govedi in 500 glav drobnice s Koroške in Štajerske. Gre za visokogorske planine, na katerih so pasli najemniki z Jezerskega in Solčave. Velika planina ni omenjena. (Valenčič 1960, 19, 25; Malešič 2002, 30)
Sredi 18. stol.	Pašno pravico ima 171 upravičencev. Zemljiški gospod z Zapric ima varstvo (upravitelj, zaščitnik – vogt) nad pašnimi upravičenci, ni pa lastnik planine. Omemba planinščine: izvor pašne skupnosti (pvaninšne) so skupinsko priposestvovane pašne pravice na planini. Člani pvaninšne opravljajo tudi skupinsko delo – tlako (tvako), vse do današnjih dni.
1770	Letnica nastanka slike Ex voto s prizorom iz zaobljube, neznanega avtorja; daruje jo kmet – pastir v zahvalo za rešitev pred volkovi na Veliki planini. Hranijo jo v cerkvi sv. Antona v Podvolovljeku.
Od 1763 do 1787	Nastane avstrijski vojaški zemljevid vsega avstrijskega cesarstva, na katerem sta označeni slovenski imeni Velika in Mala Planina in še nekaj drugih (Pollanska rob, Sa Pletscham, Bukouz, Rakova Pets). (Rajšp 1999)
1778	Belsazar Hacquet v knjigi Oryctographia Carniolica (fizikalni opis Kranjske) omenja "visoke Alpe, ki so nad polovico gole in jih imenujejo Grintauzi … ali navadno 'Ta Kamelska Planina', nemško 'Steiner Alpen', ker leži tam blizu malo mesto, ki se imenuje Stein ali v našem jeziku Kamnjek ali Kamelk". (Malešič 2002, 33)
1780	Rojstno leto patra Blaža Farčnika, ki je naslikal podobo Marije Snežne z Jezusom v naročju.
2. pol. 18. stol.	5. avgusta na Veliki planini zapade sneg, 80-letna pastirica pa zmrzne. Johana Prelesnikova je okrog leta 1970 pripovedovala Cevcu, da se je to zgodilo pred dvesto leti, točneje pa tega ni mogoče ugotoviti. (Malešič 2005, 22; tudi za naslednje nesreče)