Dogodki po letu 1900

 
 
Obdobje
ali leto  
 
 
DOGODEK
 
Okrog
l. 1900
Vsak gruntar sme na Veliki planini za bajto posekati 16 m3 lesa, drugi pa manj.
(Cevc 1978–80, 101)
 
Živino pogosto napadajo medvedi in še posebej volkovi. Pastirji jih preganjajo z ognjem tudi ponoči. Sedeč na stolcu z dvema nogama se ubranijo spanca.
 
Razen glinaste se pojavi še kovinska posoda – piskri.
 
1901
4. septembra 25-letni Valentin Marinšek, hlapec pri Špinovih v Županjih Njivah, pade pri košnji na Veliki planini in se ubije.
 
1904
Po izročilu 10. septembra 49-letni Ignacij Zveržina iz Stolnika umre zaradi strele na Veliki planini; sin in hči sta nepoškodovana.  
(Cevc 1993, 95)
 
1906
7. avgusta je na Veliki planini ubit 51-letni Janez Romšak - Smolin iz Podstudenca.
 
1907
14. avgusta se 34-letna Marija Krt iz Košiš smrtno ponesreči pri nabiranju zdravilnih rož na Veliki planini.
 
1908
Cesarsko-kraljevi komisar izda Register deležnih pravic, vpisanih je 176 upravičencev iz 20 naselij, pravica paše je vezana na kmetijo.
 
1910
Cesarsko-kraljeva deželna komisija za agrarne operacije ukaže razdelitev planine. Špavljani (prebivalci Županjih Njiv) se selijo z Velikega na Mali stan, postavijo nove bajte na vzhodnem robu ravnice Malega stanu, nekatere pa morajo v breg. Trije pastirji se odselijo na planino Jezerca na Krvavcu, kjer zgradijo enake ovalne bajte.
(Kopač 2006, 101)
Kamniški notar dr. Karel Schmidinger ob odhodu iz Kamnika svojo lovsko kočo, postavljeno nad Vovkovo jamo, prepusti Slovenskemu planinskemu društvu, ki jo potem preuredi v turistično, imenovano Turistovska koča ali Turistenhaus.
Proti poletju Slovensko planinsko društvo razstavi planinske fotografije. Najlepše so Brinškove. Z njim in z Badjuro se seznanijo Ljubljančani Pavel in Jože Kunaver, Ivan Tavčar in drugi. Skupaj obiskujejo gore, plezajo, raziskujejo jame in fotografirajo. Gojijo duh planinstva in tovarištva. Na enem od izletov zakliče Brinšek: "Pa smo le Dren!" Druščine se oprime ime drenovci. V žepu je bilo nekaj kruha in košček slanine ali klobase, v srcu pa korajža in veselje. Po kočah so jih prenočevali zastonj.  
Na začetku zime kupijo smuči s trdimi, jeklenimi stremeni in z eno samo palico. Dobijo jih z Dunaja – težke, debele, a najboljše v tistem času. Kdor na njih pade, se ne more sam pobrati. Drenovci so smučarski samouki. Smučajo po zdarskijevi tehniki z lilienfeldskimi vezmi. Le Bogumil Brinšek se drži krpelj in na njih prehiteva smučarje.
"Kot začetniki visokogorskega smučanja se prvi povzpnejo na še deviške bele pokrajine na Veliki planini, Krvavcu in drugam – in ljudem prinesejo vest o bajnih zasneženih poljanah in prelepi beli opojnosti." zapiše Kunaver.
(Kunaver 1974, 31–35; Kunaver 1979, 48)  
 
0d 1910
do 1913
Veliko planino razdelijo na Veliko, Malo in Gojško planino (s planino Stovniški stan ali Dovja raven). Vsak lahko pase samo na svojem; pasejo samo jalovo živino. Dobijo tudi dovoljenja za sečnjo lesa. Med planinami leta 1910 zgradijo ograje. Na 557 ha površine je 167 pašnih upravičencev.
 
1911
Cesarsko-kraljeva agrarna oblast začne z melioracijskimi deli na Veliki planini (čiščenje grmovja, gnojenje, priprava poti, preskrba z vodo). V tem letu se začne melioracija tudi na Mali planini. Podatek navaja Tomaž Kočar v Kamniška Bistrica – Bistriški gozd (str. 70) in se pri tem sklicuje na Poročilo kranjskega deželnega odbora o deželnih zgradbah in pospeševanju gospodarstva na Kranjskem v obdobju 1908–1913.  
 
1912
Leto gradnje Preskarjeve bajte v bližini Čurgove in Hauteževe, ki sta stali že leta 1826.
(Franciscejski kataster)
 
Kočo SPD na Veliki planini (nekdanjo Schmidingerjevo) uradno izročijo namenu. To omogoča prihod smučarjev na Veliko planino, ki kasneje prebivajo tudi v pastirskih kočah in te le redko ostanejo brez zimskih stanovalcev.
 
6. junija 14-letnemu Ludviku Repetu iz Ljubljane zdrsne na robu prepada nad Žrelom. Umre med prenosom v dolino.  
 
1913
Pašnim upravičencem z listino, imenovano vortel, določijo, koliko živine smejo pasti (zemljaki 12 glav, polzemljaki 6) in koliko lesa posekati na planini (zemljaki 16 m3, polzemljaki 8 m3).
 
Na Gozd pride duhovnik, zgodovinar in kronist Leopold Podlogar in začne pisati župnijsko kroniko in zapiše pomembne podatke tudi za Veliko planino.  
 
Paša na Mali planini: vsako leto 318 govedi in razmeroma veliko ovac. Večina gospodarjev ima na planini svojo planinsko kočo. Na Mali planini je 42 koč, na Veliki pa 72. Gojžani imajo svoje koče le na Mali planini; na Veliki planini pa imajo koče in pašne pravice posestniki iz župnij Nevlje, Mekinje, Stranje, Tunjice, nekaj celo iz Šenturške gore. Več bližnjih koč se imenuje "stan" (pastirsko selišče).
(Podlogar)
 
Rojstno leto inž. arh. Vlasta Kopača, poznavalca in zaščitnika Velike planine, avtorja prostorske ureditve in načrtov turističnih koč, ki so zaradi ohranitve krajine izpeljane iz pastirske bajte. Oblikuje se ločeno turistično naselje, kar omogoča, da ostane pastirsko neokrnjeno. Tine Orel leta 1987 o Kopaču: »Arhitekta Kopača je pri tem vodilo njegovo znanje o materialni, duhovni in socialni kulturi pastirstva in njegova ljubezen do človeka, ki je to kulturo
ohranil …«
 
17. novembra rojen Franc Škofic (umrl leta 1981), arhitekt Domžalskega doma in v času gradnje predsednik Planinskega društva Domžale.
 
Do
1914
Dan odhoda živine na planino je stalen: na sv. Petra in Pavla, to je 29. junija. Kasneje se prilagajajo vremenu. Pred tem datumom na planino ne sme niti ovca. "Če neče travca dol, mora kravca gor," pravijo. Dan vrnitve živine s planine je mali šmaren (8. septembra).
 
Do šestdesetih let pastirji lahko v dogovoru z Meščansko korporacijo Kamnik (po letu 1945 s podjetjem Silva) in proti prispevku pasejo na pobočjih Planjave tudi pred 29. junijem. Pri tem zelo pazijo, da ne bi kdo pasel na Veliki planini. Pod Planjavo je še možno najti mesto, kjer je bilo korito za napajanje.
(Bojan Pollak po podatkih Janeza Kemperla)
 
1914
15. septembra na srbski fronti med prvimi pade Bogumil Brinšek.
(Kunaver 1979, 28)
 
Med 1.
svet.
vojno
V Julijcih propadajo planinska društva, koče polni vojaštvo. Kamniške Alpe ostanejo izven vojnih dejavnosti, zato zelo naraste obisk in se skoncentrira planinstvo.
(Dobnik 1992, 39)
 
Domačini iz gojške župnije skrivajo krompir pred obvezno oddajo najprej na Veliki planini, a ga dosti zmrzne. Nato ga skrijejo na vozeh v gozdu pod Vovarjem.
(Podlogar)
 
1915
10. junija 19-letno Miro Gorup iz Ljubljane v turistovski koči ustreli njen "oboževatelj".
(Malešič 2005, 92)
 
1917
Pogori Hauteževa bajta na Veliki planini iz leta 1826.
 
24. oktobra se 54-letna Marija Romšak iz Krivčevega ubije v Žagarski drči nad dolino Črne.
 
1918
Kamniška podružnica SPD prenovi pot na Veliko planino čez Pasjo peč.
 
Vojaki iz avstrijske vojske prinesejo smuči in širijo smučarsko navdušenje (Emil Cevc, Dominik Žvokelj). Uporabljajo dve palici, zato je tehnika smučanja v primerjavi z drenovci drugačna.
 
1921
Koča Slovenskega planinskega društva je prvič odprta tudi pozimi. Oskrbnik Peter Žmitek iz Nomnja.
 
Iz Planinskega vestnika: Koča na Veliki planini je bila čez zimo zopet izropana in močno poškodovana. Neznani zlikovci vsako leto vanjo vlomijo in kočo razdenejo, letos so celo štedilnik razbili.   
 
4. januarja je v Ljubljani ustanovljen Turistovski klub Skala. Isto leto skalaši organizirajo smučarski izlet na Veliko planino.
(Dobnik 1992, 29)
 
Poleti prevzame oskrbo Manca Šlebir - Andrejkova Manca iz Stahovice, naslednje leto pa njen sin Andrejko Šlebir, ki z materjo ostane oskrbnik do začetka vojne.
 
V knjigi Na planine (prvi slovenski gorniški učbenik) Pavel Kunaver zapiše: "Dokaj mirno leže plasti Velike planine, ki ima zato značaj visoke planote s kraškimi pojavi."
(Kunaver 1921, 111; Borut Peršolja)
 
Gussig v Planinskem vestniku o smučanju na Veliki planini v hrvaščini zapiše: »Nosile so me smuči kroz te bajeslovne krajeve, kroz dvorove i hramove bele i neumoljive božice zime …«
 
1922
Obnovljena kolovozna cesta ob strugi Kamniške Bistrice.  
 
1924
Umre Johannes Frischauf, raziskovalec in opisovalec Kamniško-Savinjskih Alp.
 
V Osrednjem odboru Slovenskega planinskega društva se sprejo mladi smučarji in Rudolf Badjura s somišljeniki. Prvi se zavzemajo za gradnjo doma na Krvavcu, drugi na Veliki planini. Predsednik dr. Tominšek in nato še ves odbor odstopita. Kasneje zmagajo pristaši Krvavca, ki dom postavijo naslednje leto.
(Strojin 24)
 
Izide prva slovenska knjiga o smučanju avtorja Rudolfa Badjura z naslovom Smučar. Na strani 49 je objavljena predvojna fotografija s smučarjem v pastirskem selišču (fotografiral je drenovec Ivan Tavčar).
 
Omemba Velike planine v zgodovini smučarskega turizma v Evropi, smučarski muzej Holmenkoln pri Oslu. Bajte pozimi uporabijo za večdnevno bivanje na planini, drugje (Avstrija, Švica) smučarji spijo v dolini in hodijo smučat na pobočja in vrhove.
 
1925
Jožefa Humar - Debevčeva Zefa iz Vodic, rezbarka pisav in drugih okrasnih predmetov ter izdelovalka trničev, pride prvič kot pastirica (planovat) na Dovjo raven (Stovniški stan).
(Kopač 2006, 195)
 
1926
Juš Kozak izda povest Beli macesen o znanem lovcu Valentinu Slatnarju - Bôsovem Tinetu in v njej opisuje tudi življenje na Veliki planini.
 
1928
Zveza za tujski promet v Ljubljani pripravi prve načrte za žičnico na Veliko planino.
 
Avgusta bivata v Kamniku slovenski rojak Janko Lavrin in njegova žena, angleška slikarka Nora. Obiščeta tudi Sv. Primoža ("najlepšo cerkev, kar jih poznam") in Veliko planino. Nora oboje nariše v svojem poročnem dnevniku.
(Lavrin, 28. avgusta)
 
30. septembra Meščanska korporacija sprejme sklep, da podpira gradnjo ceste Stahovica – Kamniška Bistrica, a je potrebno predložiti »rentabilitetni načrt«.
(Kočar, 2003)  
 
1929
Meščanska korporacija podpre gradnjo ceste v Kamniško Bistrico, ki je pogoj za žičnico.
 
Na veliko noč v koči SPD prespi kar 72 smučarjev.
(Hlačer 26)
 
V Jutru št. 50, 23. februarja, izide članek Josipa Vandota, ki zapiše: »Promet na vzpenjači bi bil skrajno intenziven skozi vse leto in bi ne poznal omejene sezone, ker bi bila Velika planina vse leto najprivlačnejša točka, kjer bi se zbirali turisti in neturisti, smučarji in nesmučarji. ... Uživala bi svetovni ugled in bi bila naša največja privlačnost. Kako bi se po takem stanju tujski promet dvignil z velikanskim zaletom, o tem pač ni treba govoriti, ker zna razsoden človek sam soditi.«
 
1930
Število smučarjev raste, koča SPD postane premajhna, zato začnejo najemati pastirske koče za zimsko in pomladansko bivanje na planini. Rajko Gregorc iz Kamnika, prvi najemnik koče, si takole uredi najeto Hauteževo bajto: jeseni nasuši mah in travo za ležišče, sobo obije z deskami in oblepi z lepenko ter časopisnim papirjem. Gašperček prinese s seboj v nahrbtniku.
(Hlačer 26)
 
Osrednje SPD poveča Kočo na Veliki planini.
(Režek 1959, 166)
 
Stanko Vurnik popiše jugovzhodno pobočje Alp in pri tem tudi ovalne koče na Veliki planini kot posebnost, kjer je v sredini pastirjevo bivališče, okrog pa prostor za ovce.
(Vurnik, 42)
 
Do leta 1930 so vse bajte srednjeveške ovalne ognjiščnice, pokrite s šotorasto skodlasto streho, brez stropa in okna, mize in stola, tudi brez stranišča, s podom iz ilovice in z odprtim ognjiščem.
(Kopač 2006, 77)
 
Opis meja posesti Meščanske korporacije, ki presekajo planoto, na kateri ležita Velika in Mala planina, in na tej strani potekajo ob prepadih visoke planote preko Poljanskega roba in Pasje peči.
(Ekskurzija Jugoslovanskog šumarskega udruženja v Kamniško Bistrico)  
 
Po
l. 1930
V bajte začnejo vgrajevati strope. Dim s kurišča pa se še naprej suklja skozi skodle na strehi in od zunaj se zdi, kot da bajta gori.
(Vlasto Kopač, v: Kočar, 25)
 
1931
Fanny S. Copeland v Chelmsfordu v Veliki Britaniji, večinoma z lastnim denarjem, izda knjigo Beautiful Mountains. The Jugoslav Alps. Ime Velika planina v angleščini zapiše kot Great Fell, Kamniške Alpe pa Stone Alps (Kamnite Alpe).
 
1932
Rojstno leto Toneta Cevca, poznavalca in opisovalca Velike planine.
 
Januarja Fanny S. Copeland in Mira Marko Debelakova kot prvi prideta s smučmi čez Menino na Črnivec, Volovljek in Veliko planino.
(Copeland 1931, 4)
 
Copelandova pleza in smuča s skalaši. Obiskuje Veliko planino. Za velikoplaninsko bajto pravi, da je to lesen šotor na kamnitem krogu, podobnega je videla v Pamirju. Vznemirjajo jo povedke o belih deklicah z modrimi očmi in plavimi lasmi, ki pomagajo pastirjem, jim kažejo zdravilna zelišča in jih zdravijo. Zanjo je to spomin na keltske staroselce. O tem večkrat piše v Veliko Britanijo.
(Janez Majcenovič)
 
Začne veljati Začasni planšarski red za Veliko planino, ki delno velja še leta 2007. Pase naj se samo vajena živina, navadi pa naj se na domačih pašnikih.  
 
1933
Od okoli 117 pastirskih koč jih ima veliko zimske najemnike. Pastirji sami dodajajo štedilnike in urejajo okna, da dobijo višje najemnine, koče pa bivalno udobje. Stene oblepijo s papirjem, da ne vleče skozi špranje, napravijo drva, v pograde nasteljejo seno, med bajtami napravijo zimske poti in najamejo pastirja, ki turistom prinaša iz doline, kar potrebujejo.
(Hlačer, 26)
 
S sodelovanjem Fanny S. Copelandove izide v Londonu knjiga Slovene Studies, v kateri je opisano tudi pašništvo na Veliki planini.
(Adamič, 342)
 
18. septembra umre Valentin Slatnar - Bôsov Tine, Bôs.  
 
1934
Rudolf Badjura v Zimskem vodniku po Sloveniji: " V Sloveniji imamo mnogo velikih planin, nobena pa nima tolikega pomena kakor ta v Savinjskih Alpah, ona je največja slovenska planina."
 
Do Kopišč zgradijo enosmerno cesto.
 
11. aprila 30-letnega Antona Plevela, lovskega čuvaja na Štajerskem Raku, nekdo ustreli v stegno, da izkrvavi na Pirčevem vrhu.
 
Poleti 87-letni Janez Slatnar - Svatenškov Johan, znan tudi kot Svatenški Buh iz Zgornje Svatne nad Bistričico, mož, ki je veliko vedel, zdravil in prerokoval, umre zaradi kapi v Srebrni dolini.  
 
1935
Miloš Šušteršič, imenovan Jazbec, najame Dobovškovo bajto in prebije največ časa na planini, zato ga bajtarji izberejo za župana.
(Novak 1991, 28)
 
Pašno pravico na Mali planini dobi Janko Stele iz Kamnika in naslednje leto postavi kočo.
(Novak 1991, 29)
 
Vlasto Kopač preživi dva poletna meseca na Veliki planini, se preživlja z delom pri pastirjih in spozna njihovo življenje. Tisti, ki pasejo, sebe imenujejo pastirji. Bohinjskih izrazov planšar, planšarski in planšarstvo ne poznajo in jih ne uporabljajo. Bivališče imenujejo bajta, selišče (tri ali več bajt) pa stan (Velk in Mal stan sta selišči na Veliki in Mali planini). Pasti živino in predelovati mleko pomeni planovati (pvanvat). Pastir na planini je tudi pvaninc, prebivalec Velike planine je Pvaninc, pastirska skupnost, ki ima pravico do paše na skupni planini, je pvaninšna.
(Kopač 2006, 77; ustni podatki Vlasta Kopača)
 
1936
28. februarja 29-letni Emil Vilfan, študent iz Ljubljane, najemnik bajte, v snežnem viharju zaide na Veliki planini in zmrzne na Poljanah. Najdejo ga 22. marca sto metrov od njegove koče.
(Malešič 2002, 177)
 
12. junija strela ubije 42-letnega Janeza Romšaka iz Žage v Črni med nabiranjem zelišč. Sin obleži nezavesten.
 
15. avgusta: zadaj za Turistovsko kočo je bila prva maša na Veliki planini.  
 
Vse leto je oskrbovana tudi Koča na Veliki planini, ki ima 42 skupnih ležišč. Prenočnina za člane je 8 din, za nečlane 16 din. Pri daljšem bivanju stane prehrana 32 din. Tarifa nosačev iz Kamnika na Veliko planino je 60 din.
(Planinski vestnik, 1936, 8, 98)
 
50-odstotni popust na državni železnici, če se turist vsaj 7 dni mudi v nekaterih postojankah, med njimi tudi v koči na Veliki planini. Pri oddajni postaji je treba zahtevati »potvrdu o boravku".
(Planinski vestnik, 1936, 8, 98)
 
V šolskem letu 1936/1937 izdajajo učenci šole na Gozdu rokopisno glasilo Planika. V njem Lovrenc Slevec objavi povedko Volčja jama in v njej opiše, kako so pastirji na Ravnem hribu namesto volka ujeli divjega moža. Bil je silno velik in poraščen po vsem telesu. Dovji mož – v izročilu Velike planine bajeslovno moško bitje, morda spomin na staroselce.
(Štupar, Bernot, 14; Cevc 1972, 55; Kopač 2006, 18)
 
Podatek, da so imeli v koči pri Johanci člani Komunistične partije Slovenije številne sestanke.
(Fotografski dokumenti o boju KPS, 222)  
 
Mary Copeland izda A short Guide to the Slovene Alps (soavt. M. M. Debelak) »za angleške in amerikanske turiste« z razlago znakov na naših zemljevidih, seznamom planinskih zavetišč, navodili za dopotovanje, izgovarjavo slovenskih črk, zbirko stavkov za pogovor v slovenščini z angleško pisavo (slivovka = sleevouka, cepin = tsepeen, drevo = drayvow), tudi sredstva proti sončarici navaja, zemljepisna imena pa so prevedena v angleščino.
(Planinski vestnik 10-11, 1936, 375)     
 
1937
G. Glauest v delu Zur Besiedlung der Steiner Alpen ..., Deutsches Archiv für Landes ..., stran 470, primerja stanove na Veliki planini s podobnimi v Dinarskem gorstvu.
 
2. avgusta se 26-letni Anton Rozman - Knifičev, študent iz Podgorja, smrtno ponesreči pri nabiranju planik med Luknjo in Kevdrcem.
 
1938
Knjiga Borisa Režka Svet med Grintovci, Planinska matica, vsebuje tudi veliko vtisov in opisov z Velike planine.
 
Pastirji izberejo prostor za kapelo na ravnici ob jugovzhodnem robu pastirskega selišča na Veliki planini.
 
Do 2. svet. voj.
Ob nedeljah se pastirji zbirajo na Zelenem robu. Poslušajo zvonove stranjske cerkve, pojejo in molijo.
 
1939
Na območju občine Kamniška Bistrica je več pastirskih zadrug, tudi na Mali planini, Konjščici, Veliki in Gojški planini.
 
V maju začnejo graditi kapelo Marije Snežne. Andrej Močnik - Preskar pozida nizek obodni zid in napravi oglato apsido, tesar Hautežev Peter iz Sidraža pa po skici arhitekta Jožeta Plečnika steše kapelico in jo postavi po zunanji podobi pastirskih bajt.
(Kopač 2006, 103)
 
29. junija škof Gregorij Rožman blagoslovi in Mariji Snežni posveti kapelico na Veliki planini ter opravi prvo mašo za 1500 planincev.
Nukov oče pod Gradiščem najde šibko mezenje vode. Odkopljejo vodni vir in ga speljejo v korito, naslednje leto pa v vodnjak, ki oskrbuje pastirje v pašnih mesecih.
Tega leta je na Veliki in Mali planini 81, na Gojški pa 36 koč.
(Cevc 1993, 18)
 
Turistovski klub Skala da izdelati hipsometrijski zemljevid Savinjskih Alp. Vojaška oblast izda dovoljenje, vendar zaradi začetka vojne zemljevid ne izide.
(Dobnik 1992, 111)
 
Avgusta 5. državna konferenca Skoja, prisostvuje ji Ivo Lola Ribar. Kasneje v spomin na dogodek postavijo spominsko ploščo.  
(Vodič po Gorenjski planinski partizanski poti, PD Kranj, 1974, 8)
 
29. oktobra 10-letni Florjan Romšak - Topličarjev s Krivčevega med tekom na paši pade na žepni nož in umre.
 
1940
Fanny S. Copeland objavi članek Lost World of Carniolia v Alpine Journalu, št. 260, v katerem piše tudi o Veliki planini.
 
19. julija 24-letni Rudolf (Friderik) Hrovatin iz Domžal pri Pasji peči zdrsne in umre 21. julija v ljubljanski bolnišnici.
 
Zgrajen vodnjak v bližini izvira, odkritega leto pred tem.  
 
Poleti pred 8. šolo na Veliki planini z dvema prijateljema biva France Balantič in zasnuje svoj sonetni venec, ki ga zaključi v začetku šolskega leta v Ljubljani.
(Debeljak, 1956)    
 
1941
9-letni Jernej Kuhar nekaj poletnih tednov preživi na Veliki planini. Preskarjev oče mu pokaže buše na polici nad ognjiščem, iz rok pa jih ne da. Na praznik Marije Snežne, 5. avgusta, "so rajnki Preskar in drugi menda nesli buše v kapelico in jih položili pri ofru na oltar, da bi imeli srečo pri živini." To je zapis, ki napeljuje na misel, da so buše tudi votivne figurice. Buša se je imenovala tudi fantovska pustna šema z živalsko masko v obliki goveda na glavi, znana v Bistričici.
(Cevc 1979, 71)  
 
Copelandova se v PV 3/59 spominja: »Ko so me leta 1941 italijanski oficirji peljali čez kraško gričevje v pregnanstvo v Italijo, sem jih na nekem kraju prosila, naj ustavijo avto, da se zadnjikrat ozrem na Kamniške planine. Od tam sem jih prvič zagledala pred 20 leti. … In potem, ko smo nadaljevali pot, so izginile za mojim obzorjem; meni pa se je tožilo po njih dolgih 12 let«.  
 
1942
Spomladi nemški žandarji zasedejo Turistovsko kočo in v času paše uvedejo policijsko uro. Na planini ostanejo do zime.
(Vilko Rifel)
 
4. julija 1942 morajo pastirji z Gojške planine odgnati živino domov, ker to zahtevajo Nemci.
(Selan)
 
Avgusta se Glavno poveljstvo NOV odloči, naj se II. grupa odredov razdeli v dve skupini, od katerih se ena, to je Simonov bataljon, prebija čez Krvavec, skozi Kamniško Bistrico, preko Konja in Velike planine v Zgornjo Savinjsko dolino.
(Ficko, 25)
 
Od 1943
do 1944
Planota Velika planina postane oskrbovalni center za partizansko vojsko. Zavezniki iz letal odmetavajo opremo, strelivo in orožje.
(Vilko Rifel)
 
1944
29. maja ameriški štirimotorni bombnik Boeing Fortress B-17, zadet nad Zagrebom, strmoglavi na Malo planino. Dva člana posadke, sgt. Sorensen in sgt. Adam, zgorita, dva ujamejo Nemci pri Podhruški (eden baje pobegne), šest jih rešijo partizani in domačini. Otto H. Hinds se med padcem natakne pri lesi med Malo in Veliko planino in si zlomi hrbet. Partizani ga odnesejo v bolnico v dolini Kamniške Bele, kjer 20. junija umre.
(Malešič 2002, 210)
 
Eden od preživelih, strelec in radijski operater s padalom pristane na Viru pri Podhruški in ga ujamejo Nemci. Po vojni obišče Veliko planino.
(Boris Štupar)
 
11. junija se bratranca, 7-letni Janez Prodnik - Prodnikov iz Kregarjevega, in 9-letni Rajko Sušnik - Logarjev iz Smrečja, igrata pri razbitinah letala in umreta v eksploziji.
(Rifel 2004, 17)
 
9. julija v pastirski koči na Gojški planini vedri skupina partizanov Šercerjeve brigade, ki ima pri sebi veliko orožja. Med neurjem udari strela in ubije 42-letnega Pavla Šimenca - Vodnavovega iz Stebljevka in še enega partizana.
 
Decembra: prva dva požiga bajt na Veliki planini – požigajo Nemci.
 
Požgana je koča Marije Slevc, po domače Lužarjeve Micke, na Sušavah, ki jo je postavila z denarjem moža iz Amerike: "Moža verjetno ne bo nazaj, bo pa vsaj spomin nanj." Tam so turisti dobivali čaj, malico in kaj močnega, imela pa je tudi nekaj ležišč.
(Hlačer, 41)
 
Knjiga Rajka Ložarja Narodopisje Slovencev I, ki opisuje tudi bivališče, pašo in pridelavo sira.  
 
Stanovi na Veliki planini so zdaj dvocelični, starejši so bili enocelični. Pogradi so imeli obliko korit, zloženih drug nad drugim. »Posebnost so do tal segajoče strehe, ko pokrivajo prostor okoli četverokotne celice.« V pokritem prostoru okoli koče, ki ima značaj tamarja, se nahaja živina v viharju, ponoči ali v slabem vremenu. Ni pa hramov za mleko. Tloris je četverokotnik z očrtanim ovalom.  
 
Velika in Mala planina sta mlečni planini. Do nedavna je bila živina tu zaradi prireje, ne zaradi mleka, pridelava mleka je primitivna. Pašna doba je kratka. Za napajanje živine uporabljajo kali, imenovane luže.
 
Sirjenje je primitivno: V latvice nalijejo mleko, da izvrže smetano, ki jo predelajo v maslo, ostanek – podsirjenec pa so v loncu sirniku 5 ur kuhali in dobili pust sir, imenovan mohout, ki so ga solili, kislo sirnino pa so imenovali skuta.   
(Ložar, 1944)   
 
1945
5. januarja, ko vse bajte še niso požgane, Mirko Štirn najde v kapelici zmrznjenega partizana.
 
Marca tretji požig bajt: požgejo jih gorenjski domobranci. Pogori 122 pastirskih bajt in tudi kapelica Marije Snežne. Od prastare pastirske arhitekture (nekatere bajte so bile stare nad 200 let) ostaneta le dve, ki ju je povsem zametel sneg. Domačini rešijo sliko Marije Snežne in nekatere predmete iz kapelice.
(Kopač 2006, 86)
 
16. junija se 19-letni Milan Jurjevec iz Podgorice ubije pri nabiranju planik v Črnjanskih gričah.
 
26. julija se med nabiranjem planik pod Šimnovcem smrtno ponesreči 20-letna Pavla Balantič - Zgornja Žagarjeva iz Zakala.
 
Večina pastirjev po vojni postavi nove koče (»na stare kamne in na staro zidajne«). Večina zgradi bajte z odprto južno stranjo ter okni. Pojavijo se koče s štirioglatim tlorisom, kar je preprostejše za gradnjo in za prekrivanje. Strešne late so pri taki gradnji ravne. Pred vojno štirioglatih bajt ni bilo. Začeli so jih postavljati šele po koncu vojne, v kateri je bilo požgano vse pastirsko selišče.
(Kopač 1995, 85, 88)
 
10. maja 200 m od sedanje postaje žičnice postrelijo dva kamiona ranjenih ljudi, najverjetneje Srbov. Usmrtitve so bile na Kopiščih še junija tega leta in vse leto 1946 (domnevno Hrvati in Srbi z ženami, starci in otroki).  
(Kočar po pričevanju 2003)   
 
1946
Članek Vlasta Kopača Krajevna imena v Grintovcih v reviji Gore in ljudje (Planinski vestnik) 1946/47. Med njimi ledinska imena na Veliki planini in risba jugozahodnega pobočja z imeni.
(Kopač 2006, 203–228)
 
Na svečnico, 2. februarja, se v Hauteževo bajto vseli prvi najemnik po vojni, Leon Štiftar - Loni iz Domžal, kasnejši predsednik Planinskega društva Domžale.
(Hlačer 2000, 30; Borut Peršolja)
 
Andrejko Šlebir, predvojni oskrbnik Turistovske koče v okviru planinske organizacije najame Kotnikovo bajto na Velikem stanu za okrepčevalnico. Z lastniki bajt se dogovori za oddajo turistom.
(Hlačer, 106–109)
 
Gorski vodnik in reševalec France Erjavšek iz Stahovice zgradi kočo na jugozahodnem delu Male planine, v kateri najdejo zavetje turisti in domačini, ki obnavljajo svoje bajte. V koči je prva obveščevalna točka Gorske reševalne službe.  
 
1947
Vlasto Kopač v članku Nekaj etnografskega drobiža iz Kamniških Alp opozori na trniče, pisave in drugo dediščino Velike planine. Trnič je sirček čebulaste oblike, močno osoljen, okrašen s pisavo in prekajen v bukovem dimu nad ognjiščem. Pisava je pedenj velik lesen pečatnik z vrezanimi simboli in ornamenti za vtiskovanje v obod še svežih trničev, zato da so trniči pisani. Pastirji trniče vedno okrašujejo v paru.
(Kopač 2006, 73)
 
13. septembra se pod Malo planino pri nabiranju planik ubije 18-letni Miran Železnik iz Ljubljane.
 
Vlasto Kopač objavi članek Obledele podobe iz Grintovcev.  
 
1948
V Geografskem vestniku izide obsežna študija Edvarda Čerčka z naslovom Planine v Južnih Kamniških Alpah (napisana že leta 1940; še danes kakovosten regionalno-geografski opis Velike planine). Pozornost zbujajo zapisi o krčenju gozda, kamniški Meščanski korporaciji, ime Poljanska planota in pozabljena planina Kozlovec, kjer "se je že pred letom 1926 paslo 5 glav goveje živine".
(Borut Peršolja)
 
8. septembra se pri nabiranju planik smrtno ponesreči 21-letni Marjan Ažnik iz Ljubljane.
 
16. novembra ustanovni občni zbor Planinskega društva Domžale podpre gradnjo planinskega doma na Mali planini z 200 posteljami. Planinsko društvo Domžale prevzame v oskrbo tudi vse označene poti na območju Velike planine.
 
Začetek gradnje tovorne žičnice na Malo planino iz vasi Žaga v dolini Črne.
(Vilko Rifel)
 
V zaporu po insceniranih dachauskih procesih je imel Kopač s seboj Preskarjevo žlico, v katero je tam z žebljem vrezal dekoracijo.  
 
1949
Začetek gradnje Železničarskega doma na Krvavi peči (Pirčeva planina).
 
1951
ZačetZaZačetek gradnje Domžalskega doma po načrtih Franceta Škofica.
 
15. julija začne obratovati tovorna žičnica na Malo planino. Na dolžini 3000 m premaga 900 m višinske razlike.  
(Vilko Rifel, Borut Peršolja)
 
Zbirajo les za novo kapelico na Veliki planini, a neko noč v čudnih okoliščinah vse pogori.
 
Čas prizadevanj za gradnjo nove kapelice, za kar si še posebej prizadeva stranjski župni upravitelj pater Martin Perc.   
 
Jože Plečnik izdela načrte za novo kapelico modernejših oblik, vendar si domačini bolj želijo podobno nekdanji.
 
1952
Otvoritev Železničarskega doma na Krvavi peči.
 
21. julija se Herman Omerza iz Dupelj smrtno ponesreči pri nabiranju planik na Curli na Mali planini.  
 
1953
Prva večja akcija za gradnjo žičnice na Veliko planino. Iniciativni odbor Gostinske zbornice okraja Ljubljana – okolica organizira občni zbor zadruge Žičnica Velika planina z ustanovitvenim deležem 50.000 din.
 
9. avgusta odprtje Domžalskega doma na Mali planini. Udeleži se je tudi 83-letna Angležinja Fanny Suzannah Copeland, ki v knjigo zapiše: "Vesela sem, da sem dočakala odprtje te koče."
 
9. avgusta se 25-letni Ivan Jakopič iz Savelj smrtno ponesreči pri nabiranju planik pri Škorenci pod Njivico.
 
Po
l. 1953
37 podjetij v denarju in materialu prispeva 30 milijonov dinarjev za gradnjo nihalke, a kasneje navdušenje usahne in nekateri denar potegnejo nazaj.
 
1954
Planinska zveza Slovenije izda zemljevid Karavanke, Kamniške Alpe in soseščina, 1 : 75.000. Avtorji so Valter Bohinc, France Planina in Vlasto Kopač.
 
Zgrajen Jarški dom na Mali planini.
 
Črnuški planinci za občasno bivanje na planini najamejo Krčmarjevo (Erjavškovo) bajto na Mali planini.
 
16. avgusta se 19-letni Jože Godec iz Ljubljane smrtno ponesreči pri nabiranju planik na Mali planini.
 
Okrog
l. 1955  
Pastirje preganjajo s planine (vir ne navaja, kdo). Pastirji morajo prositi gozdarje, ali živina lahko pije iz studencev v gozdu.
(Pripoved Franceta Balantiča po zapisu novinarja Volčjaka, Glas 1981, št. 70)
 
1955
Kati Turk z Vrhpolja, izdelovalka vezenin, risb in ljudska pesnica, pride prvič planovat na planino.
(Kališnik; Kopač 2006, 194)
 
Na Veliki planini se prepase 170 krav, 210 mlade govedi, 20 konj, 130 ovac in 20 prašičev, na Gojški 150 govedi, 100 ovac in nekaj prašičev, na Mali pa 170 govedi. Kmetijska zadruga v Kamniški Bistrici vidi svojo perspektivo v pašništvu na Veliki in Mali planini ter Konjščici, vendar jih morajo temeljito meliorirati.
(Razpotnik, 157)
 
»Planšarji mlekarijo individualno in izdelujejo slabši sir mohand, ki ni primeren za prodajo. Izdelajo 600 kg sira in 500 kg masla letno, precej mleka surovega prodajo turistom …« Preskrba z vodo ni najboljša. Obstajata dva manjša studenca za pastirje in turiste, živino napajajo v mlakužah, ob suši pa jo ženejo 2 uri daleč. Na Mali planini je z vodo manj težav, ker je tam močan studenec. Na tej planini je skupni hlev za 60 glav.
(Prešeren, 1955)
 
Ivan Selan izdela karto Ljubljane z okolico in Kamniških Alp z Veliko planino. Ustavijo prodajo, ker je zanjo pristojen samo Geografski inštitut JLA.
(Dobnik 1992)  
 
1956
Umre Maks Koželj, slikar krajinar, fotograf in prvi načelnik GRS Kamnik ter poznavalec domačih gora.
 
Zgradijo električni daljnovod od Kisovca do Domžalskega doma.
(Borut Peršolja)
 
Jeseni z Dola proti Kopiščem poženejo krožno samotežno žičnico za prevoz lesa.
(Kočar 2003)
  
1957
Kmetijski referenti skušajo uresničiti zamisel, da bi pastirske bajte na Veliki planini porušili in zgradili zadružne hleve. Kmetje zagrozijo s požigom bajt. Vlasto Kopač, referent za spomeniško varstvo pri OLO Ljubljana, izdela predlog o razglasitvi Velike planine za narodni park. Odlok sprejme ObLO Kamnik in s tem reši pastirsko arhitekturo.
 
Vsa planina ima le dva studenca, 400 glav živine pa 9 luž.
(Čerček, 1957)
 
Spomeniško zaščitijo Preskarjevo bajto – edino, ki je ostala po požaru. Andrej Močnik - Preskarjev: "Mejmuš, to je prava pastirska bajta, ker se v njej kadi in ni muh. Turist sam not pugleda pa gre."
(Vlasto Kopač)
 
1958
Zaradi želje, da bi na Veliko planino zgradili žičnico, izdela Vlasto Kopač za OLO Ljubljana urbanistični program in varstveni režim Velike planine ter tako zavaruje pastirski del planine.
 
Izdela načrt za počitniško naselje na severozahodnem delu planine, ki je nagnjen proti Kamniški Bistrici.
 
Vlasto Kopač izdela načrte za pet različnih turističnih koč, ki se po obliki, materialu in izvedbi naslanjajo na pastirsko arhitekturo in s tem ohrani značilno krajino planine tudi v turističnem delu.
 
1959
Planinska zveza Slovenije podeli Fanny S. Copeland srebrni častni znak za opisovanje lepot našega planinskega sveta v tujini.
(Planinski vestnik 1959, 1, 44)
 
Članek Vlasta Kopača Velikoplaninski stan v Planinskem vestniku  
št. 5.
 
1960
Po zapisih poznavalcev (Tone Cevc) to leto pomeni konec redne izdelave sirov trničev na Veliki planini.
 
Vlasto Kopač projektira obe postaji žičnice in hotel Šimnovec.
 
Začetek gradnje nihalke na Veliko planino.
 
9. junija 88-letna Fanny S. Copeland pri Kisovcu zgreši pot, zdrsne in si zlomi nogo. Pastir jo najde šele naslednje jutro in pokliče reševalce.
(Dimnik 480)
 
31. julija se 18-letni Janez Golob - Švebov iz Mekinj smrtno ponesreči pri nabiranju planik pod Poljanskim robom.
 
1961
Na novo leto prvo bajtarsko koledovanje, ki postane tradicionalno.
(Hlačer, 84)
 
Od začetka šestdesetih let na prvo oktobrsko soboto bajtarski golaž, ki postane tradicionalna prireditev.
(Hlačer, 92)
 
V šestdesetih letih se pojavi izraz bajtarstvo za najemanje pastirskih bajt pozimi, prej so temu rekli kar drušna. Izraz bajtar so za najemnika uporabljali že prej.
(Hlačer 26)
 
1962
Črnuški planinci začnejo z gradnjo Črnuškega doma na Mali planini.
 
1963
V začetku leta prvi sestanek bajtarjev Velike planine.
(Hlačer, 70)
 
Odprtje nihalke na Veliko planino.
 
Anton Melik v delu Slovenija omenja primitivne stare hiše, tudi okrogle na Veliki planini. Primerja jih s tistimi iz pradavnine v Franciji (Brunhes) in s kasnejšimi v slovenskih planinah in v Istri.
(Melik 1963, 533, 534)
 
Za Maklenovcem nad Malo Vlačico gradbeni delavci najdejo prazgodovinsko plavutasto bronasto sekiro.
(Cevc 1972, 63)
 
Oktobra kamniški planinci priredijo prvi dvodnevni spominski pohod II. grupe odredov s Krvavca v Kamniško Bistrico, na Dol in čez Veliko planino na Črnivec; pohod postane tradicionalen.
 
Z depandanso povečajo Domžalski dom.
(Dobnik 1998, 161)
 
Po tem letu opuščajo prevoze s tovorno žičnico iz Črne na Malo planino; naprava začne propadati.  
 
1964
Na pustno soboto prvi bajtarski pustni smuk, ki postane tradicionalen.
(Hlačer, 85)
 
Knjiga Franceta Planine Slovenija Turistični vodnik vsebuje podatke: Gondola, najdrzneje speljana žičnica v Jugoslaviji, dolga 1450 m, prepelje 30 oseb/uro, vlečnica Iz Tihe doline ima kapaciteto 300 oseb/uro, Počitniški domovi Induplati, Elektro Ljubljana in Rudnika kaolina so na Mali planini, najvišja točka je Gradišče 1666 m .
(Planina, 1964)  
 
Odprejo sedežnico na Zeleni rob.
 
25. julija se pod Njivico smrtno ponesreči 23-letni Jože Ulčar iz Preserij, kamniški odbojkar.  
 
1965
Vlasto Kopač v članku Še enkrat o Veliki planini, objavljenem v Planinskem vestniku, št. 9, meni, da je pastirska koča rudiment prastarega bivališča in morda zapuščina predslovanske dediščine.
 
Zgradijo depandanso Domžalskega doma.
 
1966
Od 4. do 11. avgusta potekajo arheološka izkopavanja na Veliki planini. Inštitut za raziskovanje krasa SAZU ob pomoči Mestnega muzeja Ljubljana sondira kraško zijavko v Dovji griči. Najdena kost in ostanki keramike, a izvor časovno ni določljiv.
 
Stane Gabrovec v članku Kamniško ozemlje v prazgodovini omenja arheološka sondiranja na Veliki planini in prazgodovinske višinske postojanke.
(Oba podatka: Gabrovec, 102, 108).
 
1967
Na zadnjo majsko soboto prvič bajtarsko čiščenje planine, ki postane tradicionalno.
(Hlačer 2000, 90)
 
Poleti pasejo okrog 600 glav goveje živine, nekaj konj, ovac in svinj.
(Cevc 1967, 53)
 
Poskusno začne delovati brezžična zveza GRS med postajo GRS Kamnik, Veliko planino, Kamniškim in Kokrškim sedlom.
(Potočnik, 236)
 
1968
27. februarja 27-letni Boris Batista iz Ljubljane zmrzne v snežnem neurju na Mali planini.
 
Muzej v Kamniku pripravi razstavo Planšarstvo na Veliki, Mali in Gojški planini. Razstava dopolni podobo o materialni kulturi Velike planine
 
Na Veliki planini se pase 168 molznic: 98 na prvo travo, 55 na drugo travo, 22 volov, 11 telic nad 2 leti, 15 telet pod 2 leti ter 12 prašičev.
(Cevc 1993, 25)
 
21. avgusta se med sestopom s Šimnovca čez Rigelj smrtno ponesreči 62-letni Alojz Kern - Cestar, lovec iz Komende.
 
1970
Planinsko društvo Črnuče dogradi in odpre Črnuški dom na Mali planini.
(Dobnik 1998, 164)
 
Po letu 1970 imajo že vse bajte štedilnike in vgrajena okna, razen Preskarjeve bajte.
(Kopač 2006, 192)
 
Klukčeva Micka, Preskarjeva mama in Voukov France znajo izrezovati igračke v podobi kravic – buše. Otroci so napravili iz lubja bajto, sestavili trope in kravice imenovali kot žive. To počno tudi otroci v dolini: dajo jih na mravljišče in opazujejo – kot bi jih gnali v planino.
(Cevc 1972, 54)
 
Vlasto Kopač: manjše in vitkejše igračke so cike, večje so buše.  
 
1972
Izid monografije etnologa dr. Toneta Cevca, Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. DZS. Ilustracije Vlasto Kopač. Predstavi tudi posebno vrsto sira, trnič, sirček čebulaste oblike, okrašen in prekajen v bukovem dimu nad ognjiščem. Pastirji ga oblikujejo vedno "u par". Opisujejo (zaljšajo) ga s pisavo – lesenim pečatnikom z vrezanimi simboli in ornamenti, prav tako vedno u par, kar daje zgovoren simbolni pomen. Tone Cevc kasneje ugotavlja, da tega ne poznajo drugod v Alpah.
(Cevc 1972, 44; Cevc 1993, 52)
Pavel Kunaver: »S to knjigo vstaja ves čar, ki mi ga je darovala ta prečudovita pokrajina že od mladih let, največ prav tedaj, ko je bila še vsa prvobitna in smo jo začeli uživati tudi pozimi.«  
 
Andrej Močnik - Preskarjev in Jožefa Humar - Debevčeva Zefa izdelata 80 velikoplaninskih trničev kot darilo arhitektu Jožetu Plečniku ob njegovi osemdesetletnici.
(Kopač 2006, 106)
 
1973
V bližini Gradiške griče pastirica Jožefa Humar - Debevčeva Zčfa najde prazgodovinsko tulasto bronasto sekiro.
(Kopač 1974a, 186)
 
15. decembra zaradi vetra zaustavijo žičnico; skupina planincev  
se peš poda iz Kamniške ka Kamniške Bistrice na Veliko planino, pri tem pa zdrsne v smrt 25-letna Zinka Ravbar  
iz Ljubljane.
 
8. februarja 25-letni Cveto Florjan Udovič ponoči umre zaradi izčrpanosti in podhladitve v vrtači pod Koritnim vrhom, vzhodno od poti Velika planina–Dol.
 
Članek Toneta Cevca Pripovedno izročilo o gamsih z zlatimi parklji iz Kamniških Alp, Traditiones 2, 79.
 
Na Veliki planini posnamejo jugoslovanski film Volk samotar, glavno vlogo igra Slavko Štimac.  
 
1974  
29. januarja se v megli na smučeh zaleti v skalo 15-letni Bojan Rebula iz Domžal in umre.
 
Viator kot upravljavec žičniškega sistema pridobi študijo o turističnem razvoju Velike planine. Zavod za varstvo kulturnih spomenikov Ljubljana in Kranj (Vlasto Kopač in Olga Zupan) kot relikt zaščitita Preskarjevo bajto na Velikem stanu, Preskarju pa postavijo nadomestno tam, kjer je do leta 1917 stala Hauteževa.
(Kopač 2006, 87)
 
Članka Vlasta Kopača Velika planina v Varstvu spomenikov, 17–19/I., in Pastirska torila z Velike planine v Traditiones 3, 155.
 
1975
Tone Cevc v članku Tri oblike lesenih ključavnic s stopicami na Slovenskem objavi sliko in risbe razstavljene lesene ključavnice z Velike planine.
(Cevc 1977, 139)
 
4. junija 21-letni Miha Dornik iz Zgornjih Jarš pade v prepad pri Luknji in umre.
 
21. julija se 14-letni Janko Jeran - Uzovčev iz Stolnika pri nabiranju planik smrtno ponesreči pod Curlo.
 
17. avgusta se med nabiranjem planik ubije Branko Krempl iz Kamnika.  
 
1976
V Geografskem zborniku izide članek Franca Lovrenčaka Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah. V njem opozori na nekdanjo naravno gozdno mejo na Veliki planini in na spremembe zaradi človekovih posegov.
(Lovrenčak 1976)
 
1977
14. marca zvečer 17-letni Peter Dolenc iz Kamnika pade v prepad pri zgornji postaji žičnice.
 
1979
Članek Toneta Cevca, Otroške živalske igračke – "buše". Traditiones, 5–6, 71.
 
2. junija po slovesnosti mladinske organizacije na Mali planini 14-letni Srečko Pirc iz Domžal pade v prepad na severozahodu planine v Kuklarjih in umre.
 
11. avgusta 27-letni Anton Berlec iz Zgornjih Palovč zvečer pade s sedežnice in se smrtno poškoduje.
 
1980  
Gradnja gozdne ceste od Volovljeka navzgor čez Marjanine njive, Police (1984), Jerohe (1985) in navzdol na planino Dol (1988).
(Kočar 2003)
 
29. avgusta pogori depandansa Domžalskega doma.
(Borut Peršolja)
 
1. decembra v letalski nesreči na Korziki umre uspešni gostinec Andrej Zorman, najemnik hotela Šimnovec.  
 
1981  
 
Zapis, da je Zemljiško-kmetijska skupnost Kamnik z denarjem pomagala pastirjem popravljati ograje in bajte. Na Veliki planini je okrog 800 ha pašnikov.
 
Ustanovijo Samoupravno interesno skupnost RTC Velika planina. Pojavijo se načrti za oživitev in rešitev turistične dejavnosti. Turizem bi razširili na Kisovec ter na Malo in Gojško planino, kar je v nasprotju s prizadevanji predhodnikov, naj se turizem lokacijsko loči od pašništva.
 
1982
Februarja, še med smučarsko sezono, ustavijo žičnice, na gondolo namestijo nov varnostni sistem, povečajo hitrost in nosilnost kabin.
(Glas 1982, 82)
 
Članek Toneta Cevca Občasna naselja na Slovenskem, v katerem omenja tudi pastirske koče na Veliki planini. Opozori na plot, ki jih obdaja, narejen iz strgač ali zloženega kamna. Tako nastane ósek, kjer pastir molze, kosi za teleta in goji zelenjavo. Tam ponoči počiva živina. Za pastirja je to zasebna površina, tam je doma, tam je njegov intimni svet.
(Cevc 1982)
 
1983
17. julija v svoji koči na Mali planini umre 84-letni France Erjavšek, gorski vodnik in reševalec, doma iz Stahovice.
 
1984
25. avgusta v brunarici Snežinka na Zelenem robu eksplodira plinska bomba in hudo poškoduje sedem turistov.
 
1985
Knjiga Fanny S. Copelandove Čudovite gore (Beautiful Mountains, v prevodu Marijana Lipovška): "Kamniške Alpe so vse leto očarljive. Gozdovi v njihovem vznožju so spomladi polni lepote, visoki gorski pašniki in apnenčaste planjave Velike planine pa so v poletni vročini hladni in osvežujoči …"
(Copeland 1985, 10)
 
1986
V maju in juniju pod vodstvom Maksa Prelovška poteka prenova jedilnice in pročelja Domžalskega doma.  
 
15. junija v Domžalskem domu poteka 16. planinski tabor Meddruštvenega odbora planinskih društev Ljubljanskega območja.
(Borut Peršolja)
 
4. avgusta na pragu planinske koče strela ubije 49-letno pastirico Mihaelo Bodlaj - Vovkovo iz Županjih Njiv.
 
17. avgusta se 46-letni Ludvik Andrej Flerin iz Domžal smrtno ponesreči pri nabiranju planik v Vrtih na severozahodnem robu Velike planine.
 
1987  
Izide druga dopolnjena izdaja knjige Toneta Cevca, Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev, DZS.
 
Kočna odkloni gradnjo trgovine na Veliki planini. Komunalno podjetje, upravljavec žičnic, pripravlja nekaj najnujnejših naložb.
 
Hotel Planinka, ki upravlja hotel Šimnovec, je pod družbenim varstvom. Predvidena sta miniranje terena na smučišču Purman in ureditev traktorske poti.
 
Ugotovijo: elektrifikacija koč bi bila predraga. Razmišljajo, kako pripeljati vodo na planino: kot vodovod iz Kamniške Bistrice ali dovoz vode z vodnimi cisternami pod žičnico.
 
Dokončana makadamska gozdna cesta s Kranjskega Raka do planine Dol.
 
Zmajarski klub Kavka organizira polete z zmajem dvojčkom z Velike planine (cena 3000 din za polet). Izvedejo državno prvenstvo v zmajarstvu.
 
Pašništvo je bolj donosno, odkar je na planini turizem. Turistom vse prodajo, mleko, sir in drugo, oddajajo pa tudi koče. Ne more pa dobro uspevati, dokler je vsiljeno kolobarjenje v ogradah namesto proste paše.
(Pripoved Toneta Balantiča)
 
1988
7. avgusta novo kapelico na Veliki planini blagoslovi nadškof dr. Alojzij Šuštar.
 
Sir gre dobro v prodajo, najbolj avgusta (laški sir, cena je 18.000 din za hlebec, 1 l mleka stane 800 din, 1/4 kg masla 1.500 din). Na planini se pase samo govedo in nekaj prašičev ter ena sama ovca, ki je znamenitost planine. Povedo, da so jo krave sprejele medse.
 
Septembra pogori Klešnikova turistična koča, ko lastnik vari strešno izolacijo. 
 
1989
Članek Toneta Cevca v Traditiones, 18, 1989, Domneve o stavbnem izvoru dveh tipov planšarskih koč na planinah v Sloveniji, obravnava tudi ovalno bajto z Velike planine.
 
2. januarja v Domžalskem domu ustanovni občni zbor PD Bajtar Velika planina; 18. januarja ga registrirajo s sedežem v Stahovici 20 in delovanjem na območju Velike planine.
 
V Domžalskem domu prenovijo prostore s prenočišči in jih prilagodijo za potrebe penzionskih gostov.
(Borut Peršolja)
 
20. avgusta se pri delu v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu smrtno ponesreči 63-letni Miha Habjan - Mihol iz Šmarce, gorski reševalec, dolgoletni bajtar ter bajtarski župan na Veliki planini.
(Malešič 2002, 406)
 
Planinsko društvo Bajtar organizira "prevzem ključa planine" ob odhodu pastirjev.  
 
1990  
60-letnico bajtarstva na Veliki planini praznujejo s prireditvijo Planina poje in slavi.
(Hlačer, 99)
 
Janez Drozg posname VHS videofilm ob 60-letnici bajtarstva.
 
31. decembra se pod Šimnovcem smrtno ponesreči 20-letni Gorazd Zlatnar iz Radomelj.
 
1991
16. januarja se med smučanjem smrtno ponesreči 16-letni Gregor Uršič iz Stahovice.
 
18. januarja se med smučanjem smrtno ponesreči 14-letna Martina Novak iz Šmartnega pri Cerkljah.
 
Izide knjižica Naceta Novaka Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini, samozaložba, Vrhpolje.
 
Mojca Kopač na Katedri za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pripravi študijo z naslovom Velika planina, Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja. Delo je bogato dokumentirano in vsebuje veliko podatkov, tematskih zemljevidov ter fotografskega gradiva.
 
Velika planina je kraška planota z Jamo v Kofcah (ev. št. 1037), naravnim mostom Luknja pod Zelenim robom (ev. št. 1127 – 10- 12 m globoko brezno) in podorno jamo Vetrnica (ev. št. 112, Velika in Mala z navpičnimi 20 m visokimi stenami). Krajevna oznaka: Stahovica, Črna pri Kamniku. V Vetrnici je bogata speleoflora. Velika planina je ostanek predledonodobne uravnave, ko so se med alpskim orogenetskim gibanjem delu uravnave dvigali deli pa pogrezali.   
(Inventar najpomembnejše naravne dediščine 2, 1991)
 
1992
Tone Cevc v knjigi Bohinj in njegove planine, 134, omenja velikoplaninske trniče, bohinjske ožemčke in glaviče iz Logarske doline, za katere ne vemo, kakšen pomen so imeli v preteklosti. Ne morejo pa skriti svojega erotičnega pomena, ki ga poudarjajo oblika in dekorativni motivi, s katerimi so okrašeni trniči.
 
Dušan Novak v Planinskem vestniku objavi članek Z gore teče (tudi) umazanija. V njem predstavi poskuse sledenja voda na Veliki planini in opozori na pomen varovanja vodnih virov zaradi kraškosti območja.
(Novak 1993, 16–17)
 
1993
Izide tretja dopolnjena izdaja knjige Toneta Cevca Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. Samozaložba.
 
Ob stoletnici izide Zbornik Planinskega društva Kamnik. V njem je na str. 302 ugotovitev, da se je za Triglavom največ planinskih nesreč pri nas zgodilo na Veliki planini.
 
Na planini se začne pojavljati avtomobilski promet.
 
14. septembra ponoči Kamničan v mestu opazi, da je Velika planina v obsežnem ognju. Na planino odhiti 50 gasilcev, ki brez škode za koče pogasijo 25 velikih ognjev. Vse leto so pastirji in najemniki koč čistili planino, naredili velike kupe in jih nameravali zažgati ob prisotnosti gasilcev. A jih je nekdo prehitel.
 
V Domžalskem domu zaključijo leto prej začeta dela: zgradijo povezovalni hodnik z depandanso ter ga posodobijo in povečajo število ležišč.
 
Peter Ficko v četrti izdaji planinskega vodnika Kamniške in Savinjske Alpe med drugim opisuje geološke značilnosti, podnebje in rastje. Za Veliko planino zapiše, da so tu smrekovi gozdovi ob Menini, Smrekovcu, Teru in Raduhi najlepši.
 
1995
Izide knjiga Ferdinanda Šerbelja Sv. Primož nad Kamnikom, ur. Milan Šuštar, Kamnik 1995.
 
Vodnik Ferdinanda Šerbelja Sv. Primož nad Kamnikom, ur. ?? Milan Šuštar, Kamnik 1995.
 
Knjiga Bojana Pollaka Naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju, Občina Kamnik.
 
Knjiga Sto planinskih pesmi, Ob 65-letnici bajtarstva na Veliki planini, izbor besedila Miro Repič in France Malešič, notni zapis Miro Repič, založilo PD Bajtar.  
 
Knjiga Toneta Glonarja in Bojana Pollaka Plezalni vodnik Kamniška Bistrica. V uvodu je geološki oris, da je Velika planina iz mehkejših kamnin, kot so laporji (vmesna stopnja med apnencem in glino, ki hitro prepereva), skrilavci ( ki se kolje v plošče in je vododržen), glinovci in peščanjaki (sprijeta zrnca, če vsebujejo železo so od rumene do rdeče obarvani), ki hitro razpadejo, hitreje nastane zemlja in vegetacija za pašnik. Na površini so tudi plitvomorske karbonatne plasti, v katerih se najde školjka Annodontofora fassaensis.  
(Jamnik, 1995)  
 
1996
Tone Cevc, France Stele in Miran Bremšak na Veliki planini na 60 mestih sondiranjo tla, da bi dobili nove podatke o začetkih kultiviranja Velike planine. Najdejo keramiko iz bronaste dobe, halštatsko keramiko na Pečicah, v pastirskih seliščih ter na Lambergarci na Mali planini, antično keramiko pod kapelico ter latensko fibulo. Iz konca srednjega veka in mlajši so ostanki skled, latvic, vrčev ter krožnikov in kozarcev. V bližini Gradišča najdejo 11 železnih podkev in več konjskih žebljev iz zgodnjega srednjega veka, ki potrjujejo izvor srednjeveškega imena Konjska planina.  
 
Knjiga Toneta Cevca Davne sledi človeka v Kamniških Alpah. Arheološke najdbe v planinah (1995–1996), ZRC SAZU, Ljubljana.
 
Upravni odbor PD Domžale obravnava gradivo Domžalski dom na Mali planini in določi njegov nadaljnji razvoj. Letno obišče Domžalski dom 15.000 obiskovalcev, nekaj manj kot 500 pa jih v njem tudi prenoči. Iz gradiva: "Z umestitvijo v občutljiv gorski prostor in s svojim imenom, ki poudarja okolje, kjer je nastala ideja in od koder prihajajo generacije ljudi, ki so ga postavile in ves ta čas vzdrževale, je nedvomno veliko prispeval k razpoznavnosti občine Domžale in mesta Domžale v Sloveniji, pa tudi po svetu."
(Borut Peršolja)
 
Vlasto Kopač v članku Velikoplaninska pastirska bajta in nekaj njenih značilnosti, v Traditiones, opozori na svetlobno lino (pomično skodlo) na prisojni strani pastirske bajte, skozi katero je prihajala svetloba ali pa je domiselni pastir nastregel deževnice "za ene žgance"; opiše izpahnjeno steno pastirjevega bivališča, ki je omogočala prostornejšo lopo za večje govedo.
(Kopač 1996, 99; Kopač 2006, 97)
 
1998
Urška in Andrej Stritar v knjigi Z otroki v gore omenjata Veliko planino, največjo pri nas.
(Stritar 1998, 64–67)
 
22. februarja 1998 se 51-letni Martin Košir iz Ljubljane smrtno ponesreči na južnem pobočju pod Gradiščem.
 
9. avgusta zjutraj se na žičnici na sredini poti, 170 m visoko, zaradi zapleta vrvi ustavi gondola. Gorski reševalci 34 potnikov in sprevodnika rešujejo v 25 spustih do 20. ure zvečer.
(Malešič 2002, 432)
 
13. septembra 55-letni Jakob Nartnik, mizar iz Domžal, ki je izdeloval sobe v depandansi Domžalskega doma, umre na Poljanskem robu zaradi podhladitve.
 
1999
Predsednik države Milan Kučan arhitektu Vlastu Kopaču podeli najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak Republike Slovenije, med drugim tudi za ohranitev Velike planine.
 
Nova cesta s planine Kisovec čez Debeli rob na Malo planino.
 
2000
Lastniki turističnih koč ustanovijo Planinsko društvo Rigl.
 
Knjiga Toneta Cevca Lončene posode pastirjev, ZRC SAZU.
 
Knjiga Teje Hlačer Ko se planina preobleče. Bajtarstvo Velike planine, samozaložba, Trzin.
 
Članek Toneta Cevca Tri tisočletja Velike planine, v: Kamniški zbornik XV, 113.
 
21. oktobra Borut Peršolja v okviru 18. zborovanja slovenskih geografov vodi strokovno ekskurzijo na Veliko planino.
 
2001
17. oktobra ustanovljeno Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji z namenom ohranitve edine avtohtone pasme goveda pri nas. Takšno govedo je bilo nekdaj tudi na Veliki planini. Novembra 2003 izide prva številka društvenega glasila Cikasti zvonček.
 
2002
Članek Jane Horvat Arheološki sledovi v slovenskem visokogorju, v: Kamniški zbornik XVI, 193.
 
Članek Vilka Rifla Ledinska imena jugovzhodnega dela Velike planine, v: Kamniški zbornik XVI, 235.
 
Knjiga Franceta Malešiča, Ceneta Griljca, Vlasta Kopača, Toneta Škarje in Mira Štebeta Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, PZS.
 
2003
Na planini je več kot 500 glav živine, od tega na Veliki planini okrog 350. Od 63 bajt na Velikem stanu je obljudenih 30.
 
Knjiga Kati Turk, pastirica in ljudska pesnica; uredila Joži Kališnik, samozaložba Joži in Roman Kališnik, Kamnik.
 
Maja se zadnjič sestane iniciativna skupina za ustanovitev Zadruge za trajnostni razvoj Velike planine, ki naj bi upravljala s prostorom Velike, Male in Gojške planine, izvajala planinske in turistične dejavnosti ter vzdrževala poti, a do ustanovitve ni prišlo.  
(Borut Peršolja)
 
19. julija PD Domžale pod vodstvom Toneta Cevca izvede strokovno ekskurzijo Tri tisočletja Velike planine.
 
31. avgusta je Planinsko društvo Domžale pripravilo slovesnost ob 50-letnici otvoritve Domžalskega doma.  
 
Knjiga Tomaža Kočarja Kamniška Bistrica – Bistriški gozd, samozaložba, Ljubljana.
 
2004
Knjiga Vilka Rifla Dolina Črne in njeni prebivalci. Krajevna skupnost Črna.
 
11. februarja je nagrado družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine za leto 2003 za projekt Ohranjanje pastirske dediščine na Veliki planini – Preskarjev stan prejela Iva Šubelj - Kramar.
 
Družba Velika planina – Zaklad narave, d. d., izda zgibanko z zemljevidom za gorske kolesarje.
 
Knjiga Vladimirja Habjana, Jožeta Draba, Andraža Poljanca in Andreja Stritarja Kamniško-Savinjske Alpe, Planinski vodnik, PZS.
 
Starosvetni smučarji prvič izvedejo tekmovanje za pokal šinkl.
 
Knjiga Irene Cerar - Drašler Pravljične poti Slovenije omenja Veliko planino, planoto divjih (dovjih) mož in belih deklic.
(Cerar - Drašler 216–218)
 
Borut Peršolja v Planinskem muzeju v Mojstrani odkrije vpisno knjigo Koče na Veliki planini in vpisno knjigo Zavetišča Velika planina. V prvi so vpisi od l. 1940 do 1942 in nato še od 17. 11. 1946 dalje ter leto 1947. Druga knjiga vsebuje vpise od decembra 1947 do leta 1952. V vsaki je okoli 3000 vpisov.  
 
2005
Resne razprave v kamniškem občinskem svetu o ukinitvi nihalke, ki zaradi okvare stoji, denarja za obnovo pa ni. Zgradili naj bi 4 m široko cesto do Marijaninih njiv.
 
Gradnja ceste iz Mačkinega kota nad Primoževimi lazi do Zgornjega konca Velikega stanu – povezava s prejšnjo cesto, ki naj bi jo v delu Male in Velike Vlačice opustili. V promet jo predajo leta 2006.
(Bojan Pollak)
 
Zgrajena dva rezervoarja – betonski cisterni – za vodo za živino, pri Vetrnicah in pod Pečicami Pod Krajem.
 
Novo vodstvo Velike planine ob podpori občine Kamnik prepreči stečaj družbe Velika planina in poskrbi za ponovni zagon nihalke.
 
Knjiga Franceta Malešiča Spomin in opomin gora. Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Didakta.
 
4. julija PD Domžale sprejme sklep o oddaji Domžalskega doma v najem. Domžalski dom, ki ima 14 sob in 52 ležišč, je po več desetletjih spet vsakodnevno odprt.  
(Borut Peršolja)
 
V Kamniški Bistrici pred planinskim domom odkrijejo kip lovca, plezalca in reševalca Valentina Slatnarja - Bôsovega Tineta, delo kiparja Miha Kača.
 
4. oktobra sprejet občinski odlok o razglasitvi Preskarjeve bajte za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na državni ravni razglasitev (vnovič) ni uspela.
 
Pogori okrepčevalnica pri vlečnici 8 v Tihi dolini.  
 
Izide digitalni zemljevid Grintovci, 1 : 25.000 (Planinska zveza Slovenije: 1. izdaja. Ljubljana). Zaradi nove geodetske izmere slovenskega ozemlja ima najvišji vrh Velike planine novo višino – Gradišče 1668 m.
 
2006
Zbornik Človek v Alpah, ZRC SAZU; s podatki o arheoloških raziskavah in najdbah tudi na Veliki planini. Urednik Tone Cevc.
 
27. aprila umre Vlasto Kopač.
 
18. julija objavijo spletno stran PD Domžale (www.pdd.si), kjer so med drugim opisi planinskih poti in podatki o Domžalskem domu.
(Borut Peršolja)
 
Knjiga Vlasta Kopača, Iverí z Grintovcev, PZS; s članki in avtorjevim slikovnim gradivom o Veliki planini ter ledinskimi imeni na prisojni strani Kamniško-Savinjskih Alp.
 
Precej povečan kamnolom na Ravneh zaradi modernizacije ceste Podlom–Podvolovljek.
 
Knjiga Franceta Steleta Ljudje v Alpah, samozaložba; o arheoloških raziskavah in najdbah.
 
V Enciklopediji o Alpah (v francoščini) Borut Peršolja objavi slovarski članek o Veliki planini.  
(Dictionnaire encyclopédique des Alpes, 747)
 
Zgrajen velik rezervoar – betonska cisterna za pitno vodo nad Hbanovo oziroma Dolinškovo jamo (Pri šterni).
 
Decembra začne nihalka po zamenjavi varnostno-krmilnega sistema ponovno delovati.  
 
2007
10. februarja umre Tone Cevc.
 
Knjiga Ive Šubelj - Kramar Tako so živeli in kuhali, samozaložba, Kamnik.
 
Inštitut za narodopisje ZRC SAZU pripravi slovesnost v spomin Toneta Cevca in spletno predstavitev Velike planine – http://odmev.zrc-sazu.si/planina.
 
Agencija za razvoj turizma v Kamniku v sodelovanju s Kaaita, d.o.o., iz Potoka izda tri vodnike, v katerih predstavi Veliko planino.
 
22. junija sprejme državni zbor Zakon o planinskih poteh. Na Veliko planino lahko pridemo po šestih planinskih poteh, ki skupaj v dolžino merijo dobrih 33 km. Za vse te poti, ki so povezane s kulturno dediščino, skrbijo s prostovoljnim delom markacisti, člani PD Domžale in PD Bajtar.
(Borut Peršolja)
 
20. avgusta ponovno pogori 2 meseca stara nedokončana okrepčevalnica v Veliki Vlačici (Tiha dolina) pri Osmici, lastnik Sebastjan Sitar.
 
Oktobra začne Planinsko društvo Domžale obnavljati Domžalski dom na Mali planini.  
(Borut Peršolja)
 
18. septembra pogori Posteška bajta na Gojški planini (last Stanke Spruk iz Podstudenca).  
 
25. septembra pogori Kocjanov hlev pod Purmanom (nad Šimnovcem).
 
4. decembra pogori počitniška koča nad Zelenim robom pod Gradiščem, pri tem pa se opeče 24-letni Trboveljčan, ko odpre vrata goreče koče in ogenj bušne vanj.  
 
2008
 
2. februarja v strugi Bistrice v bližini spodnje postaje žičnice na Veliko planino najdejo dve nemški topovski granati iz 2. svetovne vojne.
(Delo, 4. 2. 2008 v Kroniki)  
yx