Šink'l

ŠINKL 
 
Šinkl ali skodla je glavni gradbeni element bajte na Veliki planini. To je klana, smrekova ali macesnova deščica. Za klanje po starem zadošča sekira. Lesene koče v Julijcih so prekrite s strojno izdelanimi žaganimi deščicami, kar se občasno kot anomalija pojavlja tudi na Veliki planini. Smrekovo deblo najprej razrežejo na rkle (1 m dolge valje). Te razkoljejo na špeute, iz njih pa drejo skodle. Sveže skodle je treba sušiti, zato jih križno zložijo v kaštah. Pri prekrivanju se skodle nabija v več plasteh in sicer v vrste (plejne). Streha bajte ima 6-7 plejn.
 
Mojstrov, ki znajo delati skodle in jih prav pribijati na strehe v lepe plejne, je malo, zato so cene visoke. Za eno streho je potrebnih okoli 7000 skodel.
  
 
 
Ostre zime in obilne padavine so še vedno pogost pojav v alpskem svetu. Ker podnebne razmere v Alpah niso ravno mile, zaradi velikih temperaturnih razlik med zimo in poletjem, ker pozimi pade obilo snega, poleti pa pogosto pada toča, se je že v ’pamtiveku’ izkazalo, da je lesena kritina za ta območja najustreznejša. »Prednost lesenih streh je toplotna izolacija poleti in pozimi. S pokrivanjem streh na naš, gorenjski način pa je streha tudi zelo močna.
Za skodle v gozdu poiščejo’resonančni les’, to pomeni, da ima ravne in goste letnice, ki so kazalec kakovostnega lesa. Na kakovost vpliva tudi nadmorska višina rasti. Više ko drevo raste, manj ugodne so razmere in posledica tega so gostejše letnice. Drevo za izdelavo skodel mora rasti počasi in enakomerno. Kakšen bo les, odločajo podnebje, vrsta tal in oblikovanost terena. Logarji in gozdni delavci pravijo, da najpogosteje najdejo ustrezna drevesa v kotanjah. »Gostota lesa je tista, ki odloča o kakovosti skodel, se pravi o čvrstosti in odpornosti proti vlagi, pa tudi proti suši in o neprepustnosti za vodo. Za sečnjo je najprimernejši čas ob stari luni. Streha s skodlami iz takšnega lesa zdrži več deset let, odvisno od vrste lesa. Najdlje zdržijo macesnove skodle, tudi do osemdeset ali celo do sto let, smrekove in hojine pa do trideset let ali več.
Razen gozdarske žage in sekire se uporablja za cepljenje skodel šinklerica, namesto nekdanjega lesenega bata in kija danes šinklar uporablja bat iz trde kaljene plastike, za čiščenje in obtesavanje skodel pa dogarsko tesarko. Šinklerica se rabi za zasekovanje hlodiča in cepanice. Šinklerica je narejena iz približno 22 cm dolgega železnega rezila, na katero je pravokotno nasajeno ravno okroglo toporišče. Pri cepljenju mora šinklerica narediti razpoko, v katero se  zabije klin. Zato jo je treba udarjati z batom. Pri cepljenju cepanice v skodle se rabi šinklerica tudi za ravnanje smeri cepljenja.
Med cepljenjem se izloči sredica, ’srce’ debla, ker je to redek, slab les, pa tudi skorja in belina. Če obojega ne bi odstranili, bi začelo gniti na strehi. Na deščici mora še poravnati morebitne grče, jo obtesati in jo po potrebi izravnati, tako da so vse skodle enake velikosti.
Skodle so za koče na Veliki planini dolge 60 centimetrov, smrekove pa do 100 cm, debelina posamezne skodle je do 12 mm, širina do 15 cm. Izdelane  skodle se sušijo v obteženih skladovnicah. Tako se skodle zravnajo, posušijo in ’navadijo’ na vreme.  
 
Nove skodle so svetle (rumene barve smerekove in rdečkaste so macesnove)
 
 
Impregnacijska moč pilpuha
Skodle derejo iz iglavcev zaradi smole. V letu in pol dobi macesen sivo patino, vreme ga impregnira. Macesen ima v sebi snovi, ki podaljšujejo trajanje lesa. Vsebuje smolo, ki se imenuje pilpuh. Na Veliki planini ima vsaka planšarska hiša, ki je prekrita z macesnovimi skodlami, tudi strešno vodo, kapnico. Voda, ki teče po macesnovih skodlah, je pitna.
 
Za pokrivanje streh ima skodla pred žagano desko bistvene prednosti. Cepljena deska ali skodla obdrži naravne lastnosti, vlakna ostanejo nepoškodovana in razporejena po površini skodle. Les ohranja večjo elastičnost in odpornost proti škodljivim vplivom padavin in temperaturnih sprememb. Cepljena vlakna ustvarijo žlebičke, po katerih voda hitro odteka. Pri žagani deski voda naleti na ovire, deska pa jo tudi vpija.
Skodla ima trikrat daljšo življenjsko dobo od žagane deske v enakih razmerah.
 
Siva patina na skodlah