Turistična koča
TURISTIČNA KOČA
Turistično kočo je razvil arhitekt Kopač iz pastirske in to predvsem tako, da je z dvigom lope dosegel več pohodne površine in omogočil, da lastniki lahko uredijo udobje v notranjosti po svoji meri. V 60. letih je izdelal sedem načrtov. Vsem, tudi štirikotni, kakršne so se že pred tem pojavljale na planini, pa sta skupni pastirjeva izba in lopa. Kopač je s tem ohranil krajino, kar je eden od njegovih izjemnih dosežkov.
Pogled na skupine turističnih koč je poleti in pozimi podoben kot na pastirsko naselje. Znotraj pa imajo lastniki proste roke.
Kopač je bil strog nadzornik graditeljev koč. Vozil se je s sedežnico gor in dol in na tedaj še neporaščeni planini opazoval gradnje. Če je kdo plejne (vrste iz skodel) zavil drugače od načrta, je prišel in zahteval popravo. Kljub taki sitnobi so ga spoštovali in upoštevali.
Koča naj bi bila integrirana v okolje, kar pomeni, da deluje kot del narave. A arhitekt Kopač ni nasprotoval ograjam okoli turističnih koč, zasaditvi rastlin in živim mejam iz porezanih smrečic: »Pustite to, če hočejo imeti, saj ni večno!«Pomen plotu ob koči je razlagal tudi Tone Cevc, ki meni, da tako pastir zase pridobi intimni svet, ponoči pa je lahko tam živina. Plot ustvari okolje, kjer je človek, pa naj bo pastir, bajtar ali turist, »doma«. Tako imajo tudi turistične koče »oséke«, oblikovane po terenu in običajno večje od dodeljenih ali lastniških parcel.
Turistrične koče lastniki imenujejo po rožah, z ženskimi imeni, . . .
