Maše
MAŠE
V oltarju je pendel,
v pendlu je kl’n,
če dobr’ ne ahtaš,
odpendlaš dol v’n .
v pendlu je kl’n,
če dobr’ ne ahtaš,
odpendlaš dol v’n .
(iz pesmi Velikoplaninska
(pendel =nihalo v pomenu nihalo življenja)
Maše in versko življenje
Pastirji so na planini vedno pogrešali versko življenje, še zlasti pa po požigu kapelice. Dolgo so bili edina vez z njim zvonovi stranjske cerkve. Ob nedeljah so hodili na rob, kjer so jih slišali najbolje in tam molili. Leta 15.8.1936 je bila za Turistovko kočo prva maša - daroval jo je misijonar Godina Jožef iz Grobelj, ves čas pa so si prizadevali, da bi na planini postavili vsaj kapelo. V maju leta 1939 so jo začeli graditi po Plečnikovem načrtu. Andrej Preskar je napravil kamnit obod, Hautežev Peter pa je stesal kapelico po vzoru pastirskih bajt. Blagoslovil jo je škof Rožman 29. junija 1939. Maše pa se je udeležilo 1500 ljudi.
Za novo kapelico, ki bi nadomestila požgano, so že leta 1951 zbirali les, a je v čudnih okoliščinah zgorel. »Preje bo prišel hudič z neba, kakor kapelica na planino.« je krožilo med ljudmi. Novo kapelico, za katero si je dolgo prizadeval stranjski župnik Gačnik, so po prvem Plečnikovem načrtu (ponovno narisal arhitekt Emil Fijavž), ker drugi domačinom ni bil všeč, postavili leta 1988, ko jo je nadškof Šuštar tudi blagoslovil 7.8.1988 – zbralo se je več kot 6.000 ljudi..
Med pašno sezono so maše pri kapelici vsako nedeljo v 14. uri. Z elementi iz katoliške vere se prepletajo tudi starodavni običaji in različna verovanja o tem, kaj koristi pastirju in živini, čeprav so mnoga poganskega izvora
Plečnikov kelih za Marijo Snežno
Nošenje buš v ofer
Čeprav so bile buše, to je iz rogovil izrezane živalce, predvsem otroške igrače, so jih nosili tudi k "ofru" v kapelico na Veliki planini. Etnologi domnevajo, da je bil prvotni pomen kultni, in da se to odraža tudi v tem običaju. Buša je bila torej prvotno votivna figurica.
Razen igrača je bila buša tudi darilo ali pozornost, ki jo je pastir naklonil dragi osebi ali prijaznemu obiskovalcu.
