Ko je bilo na planini slabo vreme, je vladalo praznoverje in strah, človek je bil še preveč previden. V lepem vremenu pa se je korajža vrnila. To velja zlasti za pastirje. Drugi obiskovalci pa jo pogosto premalo spoštujejo ali poznajo.
Po številu življenj, ki jih je vzela Velika planina, je med gorami na drugem mestu za Triglavom (F. Malešič). Ubijajo lahko vreme, na primer megla, zmrzal ali strela. Življenja jemlje tudi neprevidnost pri vzpenjanju za cvetjem, zelišči, ovcami, obstreljenimi gamsi ali lepim razgledom. Tudi smučanje izven smučišča, pa tudi po zaledenelem smučišču, kjer se ni mogoče ustaviti. Zaradi nepoznavanja kraškega terena in neznanih poti, ki jih izbirajo nepripravljeni planinci je bilo več padcev v brezna in prepade.
Včasih je glave zmešal alkohol. Tudi zaradi tega se je zgodil kak uboj, padec s sedežnice ali samomor. Zaradi iztrošene plinske napeljave je zgorelo nekaj koč, ki so ogenj pa je prizadel njihove prebivalce. Med prve reševalce v gorah sodi Valentin Slatnar - Bos, spreobrnjeni divji lovec. Če je bila v gorah nesreča, so najprej poklicali njega. Med znanimi ponesrečenci je bila 88-letna Fanny Copeland, ki si je pod Kisovcem zlomila nogo, nato pa ležala vso noč, dokler je ni zjutraj našel pastir.