Vojne

VOJNE
 
Davni spori
Nemirni dogodki, kot so spori in vojne,  so večkrat prizadeli tudi Veliko planino. Omenimo prvi znani požig koč, ki je bil pred letom 1500. Koče so požgali meščani - Kamničani, nato pa 40 let kmetom niso dovolili postaviti novih. Tako je v enem od starih spisov v spisu omenjeno, da so Kamničani okoli leta 1500 požgali pastirske koče na Veliki konjski planini (Gross Ross Albenn), kmetom pa niso dovolili zgraditi novih:
 
"… das innen an den strittigen ortten vnnd noch vill höher vor viertzig jaren ire khotschen oder hutten durch die von Stain abgeprenndt worden sind vnnd bis auf die zeit derselben vnnd khaine mer pauen lassen". 
 
To je ustvarilo napetosti z mestom Kamnikom, ki so nasilno preprečevali pašo.  Napetosti med mestom in planino oziroma ostanke trenj je po stoletjih zaznaval še Vlasto Kopač, čeprav današnji Kamničani večinoma ne poznajo njihovega izvora. Spori med kamniškimi meščani in okoličani zaradi planin so bili dolgotrajni in globoki.
 
2. svetovna vojna
Med vojno je bilo na Veliki planini več skrivnih sestankov in koče so spremenile namen. Tako so se sestali člani SKOJ, sestanka leta 1941 se je udeležil tudi Ivo Lola Ribar. Sestalo se je tudi partizansko vodstvo in britanski oficir. Preko Velike, Male in Gojške planine so pogosto prehajale partizanske čete.
 
Spomladi 1942 leta so žandarji zasedli Turistovko kočo in v njej uvedli policijsko uro. Julija pa so morali pastirji na zahtevo Nemcev odgnati živino v dolino. Istega leta se je Simonov bataljon iz II. grupe odredov čez Veliko planino prebijal na Štajersko.
 
Velika planina je bila med leti 1943 in 1944 okrbovalni center za partizane, saj so nanjo zavezniki iz letal odmetavali strelivo in orožje. Eno od letal, zadeto že nad Zagrebom, je leta 1944 strmoglavilo na Malo planino na eno od koč. Preživelo je 6 ljudi, ki so jih oskrbeli partizani in domačini. Dele aviona in padal so domačini uporabili za različne namene, puške pa za krivolov. Tako je del aviona tudi Preskar vgradil v vrata svoje bajte.
 
 
 
 
Koče spet gorijo
Usoden dogodek, pomemben za nadaljnji razvoj Velike planine je bil požig 122 koč s strani Nemcev po izdaji. Bajte so požigali trikrat. Izdajalci so bili domačini, torej Slovenci, ki so okupatorje tudi pripeljali na planino. Zadnji, tretji požig so izvedli kranjski domobranci. Domačini, ki so vedeli kaj se pripravlja, so rešili le sliko Marije Snežne in nekaj predmetov iz kapelice. Od koč sta ostali le dve na Mali in Gojški planini, ki sta bili pod snegom. Slika je vojni in povojni čas so postavitve nove kapelice leta 1988 preživela pri sv. Primožu. 
 
Po vojni so »na stare kamne in staro zidajne«postavljali nove koče, a pretežno štirikotne z ravnimi strešnimi latami, ker je bila gradnja enostavnejša. S tem je naselje izgubilo del avtohtonosti, ki so jo pred požigom predstavljale do 200 let stare ovalne bajte. 
Vlasto Kopač piše, da so se po vojni vihri Preskarjevi, oče Andrej, sin Lojze, hči Nežka, in tesar Jožov Tone lotili dela na pogorišču, kajti živini je tedaj veljala vsa skrb. »Maja 1945 so v Koželovem zglavju podrli smreke, potesali platnjake, nažagali podnice, oklestili in obelili lopnike ter jih na koncu zarobili, nasekali late, nadrli skodle in "na stare kamne in staro zidajne" postavili prav takšno ovalno bajto, kot je bila prejšnja, v kateri je Preskar planoval od mladih let. »Dela so Preskarjevi dokončali do 29. junija – prvi na Velikem stanu – ko se po starem pašnem redu začne paša,« je zapisal arhitekt Kopač.