Pašništvo, mleko in sir
PAŠNIŠTVO, MLEKO IN SIR
V drugi polovici srednjega veka se je v Alpah paslo že vsepovsod, na slehernem šopu trav. Ovce in koze usvajajo najvišje vrhove, krave in konji si prisvajajo udobnejše položaje nad gozdno mejo … (Tone Stele)
Velika planina je med pašnimi veljala za mešano planino, saj so skupaj pasli krave, vole, konje, ovce, koze in prašiče. Kljub tej pisanosti živali pa je bila paša usmerjena v mlakarstvo, zato je veljala tudi za mlečno planino. Le skupna paša ovac in krav se ni obnesla, saj menda kravam ovce smrdijo, zato so črede ovac in krav na paši ločevali.
Prvotno so pasli cikasto govedo, ki je edina slovenska avtohtona pasma, domnevno je keltskega izvora. Dajala je veliko mleka, a je bila manjši jedec kot kasnejša simentalska pasma. Ta je plod intenzivne reje, zaradi katere je bilo treba spremeniti pašna pravila, da je bilo dovolj paše tudi za večje požeruhe. Pasmi se nabolj ločita po razporeditvi barv in velikosti. Simentalke imajo bele lise po celem telesu, cike pa imajo bel trebušni in hrbtni del. Cike so visoke 115-132 cm in lažje. Simentalsko govedo se tradicionalno uporablja za mleko in meso ter kot vlečna živina. Dnevni prirast teleta je 1,5 kg, visoki pa so od 150 - 160 cm. Razen teh se na planini danes pasejo mlečne pasme sivka in črnobela pasma ter mesne pasme limusin, šarole in lisasta pasma.
Pašna pravica je bila vezana na kmetijo. Čeprav je bila paša nekoč moško opravilo, saj je na planini treba »fest bit, pa n`č bat, ko j` treba teč«, je leta 1969 paslo več kot pol žensk. Gospodar je na planino pogosto poslal tiste moči, ki jih je na kmetiji manj potreboval, to pa so bili telesno šibkejši člani, ženske, ostareli in odraščajoči otroci.
Sir
Pastirje naj bi sirjenja učili dovji možje, ki danes veljajo za mitološka bitja, po nekaterih domnevah pa gre za staroselce na planini. Tako je verjetno, da so pastirji od nekdaj sirili po stari tradiciji. Sirarstvo se nikoli ni uveljavilo, tako kot na Bohinjskem. Zadnji, ki je skušal pastirje na Veliki planini naučiti »modernega« sirarstva, je bil l. 1875 bohinjski župnik Mesar. Ni uspel. V prehrani je bil sir pomemben, dokler je bil za zabelo, ko se je uveljavila mast, pa manj. Pastirji sicer izdelujejo tudi sir, a vsak po svoje in različno uspešno. Na Veliki planini zato nikoli ni bilo pogojev za sirarno. Glavni proizvodi so še danes kislo mleko, skuta in maslo. Razen kislega sira in mleka so kasneje začeli izdelovati tudi sladek »laški s`r«. Maslo in skuto so nosili tudi v dolino, zavito v šisernik. To rastlino, ki ima ime po »šajsu«, saj raste tam, kjer je pognojeno od kravjih potic, je »treba vikat«, je pravila Kati Turk. V njem se živilo ni kvarilo. Kot nalašč rastlina raste okoli bajt. Steblo pa tudi žvečijo, ker je prijetno kislo.
Pašništvo ter sobivanje živali in ljudi je ustvarilo številne izkušnje, običaje, navade, pa tudi vraže. Po izkušnjah so za zdravljenje živine uporabljali »ževodčevo kubaso«, to je na dimu presušeno črevo, napolnjeno s poprom, sajami, česnom, lovorjem, soljo, kumino, in s kožo želodca. S tem so zdravili vse živinske bolezni.
Pašništvo, mlekarstvo in sirarstvo planini je imelo vzpone in padce. Tako je bilo leta 2003 od 63 bajt na Velikem stanu obljudenih le 30. Pogosto v lokvah zmanjkuje pitne vode za živino, ker so tla apnenčasta, kraška. Zato so leta 2005 pri Vetrnicah in pri Pečicah zgradili dve betonski cisterni za vodo, leta 2006 pa še eno nad Dolinškovo jamo. Pastirske koče in z njimi pašništvo pa je prestalo preizkušnjo, ko so povojne jugoslovanske in slovenske oblasti hotele koče podreti in jih nadomestiti z zadružnimi hlevi. Da so zavarovali starodavno pašno kulturo, so zaslužni Vlasto Kopač, in še nekateri varuhi dediščine, ki so dosegli, da je občina Kamnik razglasila Veliko planino za lokalni narodni park, kjer posegi niso bili dovoljeni.
Upravičenci do paše so organizirani v Pašno skupnost, nekoč Pvaninšno. Danes je to gospodarska organizacija v obliki agrarne skupnosti, katere dejavnost so kmetijstvo, poljedelstvo in sadjarstvo. S svojimi pravili ureja življenje na planini.
Ovčji roč spominja na pašo ovac
