MITIČNA BITJA
Jara kača, stekli použ,
pouna gora dovj`h mož,
trarari, trararom,
pouhna gora douj`h mož.
nagajivka z Velike planine
Na Veliki planini živi med pastirji izročilo o "resničnih" dogodkih, ko so se pastirji srečavali z dovjimi možmi in dovjimi ženami, škrati, belimi ženami, čarovniki in čarovnicami in s hudobnimi duhovi. To pastirsko izročilo je prepričljivo, zato nas povedke o njih pritegnejo. Čeprav so pripovedi kratke, imajo jedra, neko osnovno sporočilo, ki je mešanica strahu, nemoči, vere v dobro in upanja.
Nad pastirskimi kočami gospodarijo naravne sile: veter, nalivi, poletni sneg, nebo spreminja barve, v temi pa je še več skrivnosti. Ljudje si jih ne znajo razložiti. V strahu verjamejo, da njihov svet urejajo skrivnostna bitja, ki so močnejša od njih. Nekatera tudi sodijo, ker kaznujejo slabo in nagrajujejo dobro ter tako usmerjajo človeška dejanja. Noč, ki jo lahko osvetli le bakla, trska ali sveča je polna skrivnostnih bitij in njihovih glasov.
Okamneli mož
Na poti na Veliko planino, pod Sv. Primožem sedi na konju, obdan z zajci in psi, okamneli mož. Nek grof si je privoščil prepovedan lov na god sv. Primoža. Nato se je svetniku še posmehoval: »Ti sveti Primož, daj meni lovca. Jaz potrebujem lovca ne svetnika«. Za kazen je okamnel.
Okamnela graščakinja
Na Veliki planini je bila graščina, v njej pa je živela skopa graščakinja. Siromak se je odločil, da ji bo kos. Prosil jo je za kruh, ona pa mu je dala kosti. »Tega ne bom jedel. To je za pse.« Potem je prosil ponovno. Dala mu je repo in korenje. »To je za svinje, ne bom jedel.« Ko je spet prosil, je nanj napodila pse. Preklel jo je, graščina se je ugreznila, graščakinja s psi pa je okamnela. Še danes njo in njenih 12 psov vidimo pri Pasjih pečeh na poti na Veliko planino.
Škrateljčki
Po planini strašijo tudi škrateljčki. To so majhna, kot ptički velika bitja. Žvižgajo in stokajo ter nagajajo pastirjem. Če vprašate, zakaj stokajo, vržejo mrtvaško kost. Tistim, ki se ponoči potikajo po planini, se to pogosto dogaja.
Bele deklice
Plavolase, belo oblečen deklice z modrimi očmi so nekoč pomagale pastirjem in jim kazale zdravilna zelišča, včasih pa so jih tudi zdravile. Lepo so pele, pastirji so jih hodili poslušat. Bele deklice, so ob najbolj nenavadnih trenutkih priskočile pastirjem na pomoč. Zaradi njihove silne lepote so se fantje vanje skrivaj zaljubljali. Tak fant je bil drugačen in se je drugače vedel. Bele deklice so tudi prosile za mleko, ki so si ga z dovoljenjem namolzle kar v pečo, ki so jo snele z glave. Kdor tega ni dovolil, je dobil domov kravo, ki v vimenu ni imela mleka.
Coprnek
Coprnek je eden izmed njih, pastirjev, ki je imel moč, da je škodoval pastirjem iz maščevanja, tako da je kaj hudega storil njegovi čredi. Lahko je na primer začaral mleko njegovih krav. Nek pastir ni hotel podariti skodelice mleka, pa je coprnek storil, da je en teden molzel samo sirotko.
Pastir je lahko odkril, kdo mu je storil hudo. Na ognjišču je razbelil kos železa, ga nesel pod kap in nanj zlil malo mleka, zraven pa je mislil na tistega, ki ga je sumil. Če je bil pravi, je imel naslednji dan ožgana usta.
Moči coprnekov pa so se znali tudi izogniti. Enoletni telici so dali po sončnem zahodu jesti travo, ki so jo pokosili na kresni dan pred sončnim vzhodom (krsno mrvo). Krsno mrvo so nakosili "šmecano" (brez reda, sem in tja) in jo z rokami zmetali v kup. Tej telici nič ni moglo nič škodovati.
|
|
|
|
|
|
Gamsi z zlatimi parklji
Mlad pastir je v Kamniški Bistrici od daleč videl, da po plazu hodijo gamsi z zlatimi parklji. Zaradi mehkih tal se je vdiralo in nog se je oprijemalo zlato. Pastirček je šel bliže. Res je bilo zlato in to je povedal fajmoštru. Tudi falmošter je šel pogledat, prevzela ga je lakomnost in je fanta zaklal. Takrat pa se je vsul plaz, ga zasul, zlato pa je prekril. To področje se danes imanuje farjev plaz. Izročilo je znano po vseh Kamniških Alpah.
Dovji možje
V Dovji griči počivajo dovji možje v kamnitih gomilah (dovji grobi). Gorni mož ali dovji mož je velik bajeslovni moški, morda je bil to nekoč staroselec z Velike planine. Po izročilu so dovji možje učili pastirje izdelovati sir in netiti divji ogenj.
Dovji mož je metal kamenje na jarce in se krohotal pastirjem, jih lovil in včasih koga ubil. Nekoč je padel v volčjo jamo in lahko so si ga ogledali. Bil je večji od ljudi in povsod poraščen. Dovji možje so oprezovali za ženskami, ker jih je njim zmanjkalo, zato so tudi izumrli. Koče na Veliki panini so zato tako blizu skupaj, da se laže ubranijo dovjih mož.
Baba
Baba je mitično gozdno bitje zlih namenov. Škodo je mogoče preprečiti z darovi. Babji trebuh se še imenuje mesto na poti na Veliko planino, ki je imelo vlogo žrtvenika za polaganje darov. Pri Pasjih pečeh so pastirji, ki so šli prvič na planino, babi odvgli kak drobiž ali kruh, da ne bo tekala okoli in metala toče.
Zeleni mož
To je moška figura, ki je na planino prihajala jeseni in je bila tudi zlobna. Pastirje je preganjal v dolino oz. nakazal, da je treba oditi. Za klobukom je imel krivce. Ko se je pojavil, prišel je čez Poljane, so pastirji dejali, da je prišel hudič, da žene divjo jago in je treba dol. »Ne vemo, kaj bo, najbolje, da odidemo«. Odšli so, ne iz potrebe ali zaradi paše, bolj iz strahu.
Žal žene
Po Kamniških Alpah krožijo žal žene, ki pridejo povedat, kdaj bo kdo umrl. Pripisujejo pa jim tudi druga dejanja, v različnih krajih različna.