Običaji
Nekateri tradicionalni običaji izginjajo, nekateri so novejši. Včasih pozabljeni običaji spet oživijo, preden poniknejo v pozabi. Zato so vsi, danes mrtvi in živi običaji, vredni omembe. Vsi skupaj pa so del zanimivo posebnega življenja planine od nekoč do danes. Navajamo jih skozi leto po časovnem zaporedju.
Blagoslavljanje ajde, 9. junija
Na ta dan, ki je bil dan romanja k svetem Primožu, so blagoslavljali ajdo. Duhovnik je blagoslovil veliko skledo ajde, ki so jo nato razdelili romarjem. Doma so jo pomešali s semensko ajdo, da je bolje vzklila in obrodila.
Blagoslavljanje bajte
Običajno je 2 dni pred prihodom živine bajto blagoslovil gospodar. Najprej pokosi travo v oseku, uporabi jo za pastirjevo ležišče.
Ko pastir prižene čredo na planino, najprej zakuri ogenj, nekoč na kurišču, danes v štedilniku, in to iz blagoslovljenih šib. Bajto pa poškropi z blagoslovljeno vodo, da bi dobro pasel in domov prignal zdravo živino.
Odhod čred na planino, 29. junij, dan svetega Petra in Pavla
Nekoč so na planino odhajali sočasno. Kravi vodnici so nataknili zvonec tropinar in tako je postala »ta zvončasta«. Okrasili so jo z nageljni, rožmarinom in roženkravtom. Pastir pa je imel podoben šopek za klobukom in na palici. Gospodar je pred hlev položil križe iz šib velikonočne butare. Živino so gnali čez križe, da jih je pohodila. Gospodinja je čredo blagoslovila z žegnano vodo in dejala: »Sveti križ božji.«
Od doma na goro so odhajali zgodaj, pogosto že ob 2. uri zjutraj. Svetili so si z baklami in trskami. Tudi šibe, s katerimi so živino gnali, so bile iz cvetnonedeljske butare. Zbirališče je bilo Dolinškovo znamne na razpotju v Stahovici, ki so ga v 50. letih zaradi gradnje ceste podrli. Tam je čakal rihtar s pištolo. Ko je ustrelil, so črede lahko odšle. Pot je vodila čez sv. Primoža.
Metanje drobiža ali kruha proti toči
Pastir, ki je prvič gnal na planino, je na Pasjih pečeh vrgel na tla drobiž ali kruh, »da bo ponj prišla baba in bo pobrala, drugače bo hodila okrog in metala točo«. (po T. Cevcu)
Metanje vejic v znamenje pod Svetim Primožem ob odhodu čred na planino
Daritveni običaj: Na poti na planino se je čreda ustavila pri Vel`kem znamenju pod Svetim Primožem. V nišo so metali smrekove in brinove vejice za srečo. Omenjajo zažiganje vejic, da je bil dim, vendar niso vsi mnenja, da je treba vejice zažgati.
Velik znamne na poti sv. PrimožaNapovedovanje zime 25. junija
Na dan sv. Jakoba je bilo treba opazovati nebo in oblake. Če so kopasti, bo pozimi veliko snega, če niso, pa malo.
Izdelovanje zdravilnega masla, 24. julij
Če pred soncem zjutraj izdelujete maslo, je zdravilno.
Turisti prihajajo
Na dan pred velikim šmarnom so pastirice čistile stane. Na ta dan so prihajali turisti kot na božjo pot. Pastirice so se lepo opravile. Na krilu ni smel manjkati bel predpasnik, na glavi je bila židana ruta. Dolinci so prihajali zgodaj, odhajali pa zvečer. Na planini so peli in rajali. Ko so odhajali, so pastirji še dolgo poslušali njihovo ukanje, ki je padalo v dolino (povzeto po Jušu Kozaku, Beli macesen)
Povratek živine s planine, 8. september (približni čas)
pred odhodom so nekaj dni otožno pospravljali. Kdo ve, ali še kdaj vrnejo, saj je leto dolgo in vedno koga vzame. Na povratku so se ustavljali pri Vel`kem znamnu. Metali so zažgane vejice in tako Bogu darovali dim in ogenj v zahvalo, ker se je živina zdrava vrnila.
24. december - polnočnica
Proti kapelici Marije Snežne se na sveti večer z baklami in z več strani podajo kolone ljudi k polnočnici. Ne prihajajo le verni, saj je polnočnica na planini posebno doživetje.
Bajtarsko koledovanje - na zadnje dni v letu
Bajtarska skupina hodi od koče do koče. Pojejo in se šalijo ter ponujajo koledar v zameno za denarni prispevek. Alkohola ne pijejo, saj ga bi bilo hitro preveč, to Pa je na mrzli planini nevarno. Prvo bajtarsko koledovanje je bilo leta 1961.
Na večer pred velikim šmarnom so čistile pastirice stane. Ta dan so prihajali dolinci na planino kakor na božjo pot. Pastirice so
Odganjanje nesreče pred nevihto
Nesrečo zaradi nevihte so odganjali z molitvijo in zagovori. Pastir je napravil križ čez vse štiri strani neba in molil. Skozi lino je vrgel grablje, tako da so bile z zobmi obrnjene navzgor. Mrmral je molitve in prosil, naj mu nevihta prizanese.
Nagajivosti
Pastirji so drug drugemu tudi nagajli. Zamašili so npr. komu dimnik, da se mu je kadilo, zavezali so vrata kake privlačne pastirice, ali prestavljali poljska stranišča.ega popoldneva, ob petju in rajanju. Odhajali so.
.