Pastirske igre

 
IGRE MLAJŠIH PASTIRJEV
 
V preteklosti so si mlajši pastirji izmišljali najrazličnejše igre, da bi si med pašo krajšali čas.
 
*Nebeškanje:
 
Pri tej igri lahko sodeluje več igralcev. Pastirji poiščejo viharnik ali vejo, ki jo zapičijo v tla. Poprej so ji porezali vse vejice, da so ostali le kratki okleščki. Nanje obešajo iz rogovil narejene kljukice ali obročke. Vsak pastir ima svojo kljukico zaznamovano. Za igro potrebuje še kratko, pa sredi preklano paličko. Nato menjaje mečejo ti dve polovici v zrak. Kadar padeta na tla tako, da je belo obrnjeno navzgor, pomakne igralec kljukico za stopnjo navzgor. Če padeta polovici s temnim navzgor, mora pomakniti kljukico navzdol; če padeta vsaka drugače, igralec ne premakne kljukice. Kdor pride prvi s kljukico do vrha, je zmagal in prišel v nebesa, kdor pride do dna, izgubi in pride v pekel.
 
*Svinko bit:
 
Za igro so potrebne palice, ki so na spodnjem koncu nekoliko zakrivljene, za vsakega igralca ena, in svinka, grčeva, za pest debela korenina. Najprej izkopljejo igralci večjo jamico, imenovano kotlíč, okoli nje v oddaljenosti 2,5 m pa še manjše, toliko, kolikor je igralcev. Igro začnejo tako, da eden od igralcev zbere vse palice, stopi ob kotlič in vrže palice s svinko vred daleč čez glavo. Tisti igralec, čigar palica pade najbliže svinki, postane pastir. Nato vzamejo igralci palice v roke in obkrožijo kotlič. Tisti, ki svinko pase, jo skuša z udarci palice zbiti v kotlič. Drugi mu skušajo to preprečiti in živahno mahajo s palicami, hoteč z udarci odbiti svinko, da bi ne padla v kotlič. Če se igralec, ki pase svinko, dotakne katere od lukenj ob kotliču, se igra konča. Prav tako je igre konec, če pade svinka v kotlič. Ko jo začnejo znova, pase tisti, čigar luknje se je pastir prej dotaknil.
 
*Buše (lesene kravice):
 
Kravice so bile velike komaj kaj več kot 5 do 10 cm. Izrezovali so jih pastirji z nožem na paši iz vej rušja, in sicer tako, da je štrleča rogovila predstavljala glavo z rogovi, ostali del veje pa trup brez nog. Lesene kravice so bile priljubljena igrača na planini. Otroci so si z vejami ogradili ósek in iz lubja napravili bajte. Po več kravic je sestavljalo trope, ki so jih otroci v svoji domišljiji gnali na pašo na različne kraje. Kravicam so dajali otroci imena tako kot živim. Pastirčki v dolini pa so radi postavljali kravje trope na mravljišče, kot da jih ženejo na planino.
 
 
 
 
Danes mlajši pastirji v »Dolini« sredi Velikega stana igrajo nogomet, se skrivajo v Pečicah, tečejo po planini, izmislili pa so si tudi tekmovanje v metanju palice z nogo. Pogosto vadijo igranje na harmoniko (»frajtonar'co«) ničkolikokrat pa ušpičijo kakšno »krepko« po pastirsko.
 
VIR: Tone Cevc: Velika planina, Helena Plahuta