Osebna oprava
OSEBNA OPRAVA
Pastirjev v nekdanjih oblačilih ne vidimo več. Bliže nekdanji podobi je obleka pastirice, ki nosi krilo in bluzo, čez njo pa predpasnik ali kar haljo iz temnejšega rožastega blaga.
Za radovedne turiste ali ob praznikih se nekateri preoblečejo v obleke pastirjev. To oblačilo ima predvsem dve značilnosti, ki pastirja ščitita pred dežjem in delno pred pripeko. To sta širokokrajen klobuk in pvajš - ogrinjalo.
Oblečen kot nekoč pastirji
Andrej Prešeren: Kako delam pvajš?
Plašč iz ličja, pvajš, je za dež. Pastir ga je naredil sam iz pasov lipovega lubja.
»Jaz obeljenega razrežem v pasove in jih namočim v vodo za tri tedne, da tanjša koža odstopi in jih lahko olistam. Trakove operem. Dolgi morajo biti toliko, kolikor je treba zame, pa še za eno dolžino zraven. Da dobro držijo vodo, jih mora biti dvanajst v šopu – ob pregibu torej štiriindvajset, kar je že zadosti debelo. Na soncu se ličje posuši in zvije, ob dežju odvije, zato je mehko in lepljivo. Za prmej je nepremočljivo! Gvira eno leto.«
K osnovni opravi sodijo še cokle, ki imajo v modernejši izvedbi namesto usnjenih jermenov zgoraj mrežo, volneni štumfi do kolen. Za dodatek sta palica in prda - trobilo iz kravjega roga ali usnja.
Od javorja do cokel
Javorjevo bruno je pastir obtesal, da je dobil "pvoh", iz njega pa surovo obliko cokle. Z nožem (strugom) jo je ostružil do dokončne oblike. Izvrtal je luknje okrog krivine za "vitre", to je mrežast gornji del in zadaj za "sedla" in "zapetnik". Z zagozdami je pritrdil vanje 1 cm široke macesnove trakove. Spletene vitre je držal 5 cm macesnov trak - "sedlc". Nazadnje je pritrdil zapetnik - 1 cm širok macesnov trak. Na podplat je zabil žeblje za podkovanje konjev ali "lednike" - kovinske žeblje, skovane iz starih kos.
Pipa
Nekateri pastirji na Veliki planini so bili izdelovalci pip in so k tej slovenski ljudski umetnosti dodali svoj prispevek - majhne pipe v obliki živali in z leseno cevko.
