Bajtarji
BAJTARJI
Tja gor na Veliko planino,
zahaja mi zdaj korak,
zapuščam megleno dolino,
vdihavat grem gorski zrak….« ,
Miro Repič, kitica iz Bajtarske himne
Te bajte pastirske so drugi naš dom
in družbe vesele pozabil ne bom,
kdor pa ne ljubi planin in gora,
naj se v dolini v gostilno poda.
(odlomek, Bajtars
Za prvega bajtarja velja Rajko Gregorc. Skupaj z bratom Slavkom je leta 1930 najel je Hauteževo bajto, zgrajeno l. 1826, in jo bivalno uredil, tako da jo je znotraj oblepil s časopisom in kartonom, da je zapolnil špranje pred vetrom in snegom. Iz doline je čez Pasje peči prinesel gašperček »za boljše vzdušje in toploto«. Za njim so začeli koče najemati še drugi smučarji, ki so jih pastirji imenovali zimski turisti. Podatke o bajtarstvu imamo še iz leta 1933, ko je imela več kot polovica pastirskih koč zimske najemnike. Pastirji so v ta namen koče tudi urejali, da bi dobili višje najemnine: polepili so stene, dodali štedilnike, pripravili drva, v pograde pa nastlali seno. Priskrbeli so celo oskrbnika, ki je najemnikom nosil potrebščine iz doline. (po Teji Hlačer: Ko se planina preobleče). Med prve bajtarje sodi tudi Vlasto Kopač, ki je imel od leta 1934 v najemu Dobovškovo kočo.
Pešačiti pa je bilo treba vse od Kamnika, kamor so se planinci pripeljali z vlakom. V Stahovici so se začenjali vzpenjati v hrib preko Sv. Primoža, čez Sušave, Pasje peči, na Malo in Veliko planino.
Druga poznana pot je bila od gostilne v bližini Črne, to je »od Jurčka« preko Podkrajnika čez Kisovec in nato dalje na Malo in Veliko planino.
Poseben življenjski slog skupaj s pravili in običaji predstavlja bajtarsko kulturo, ki se je dopolnjevala s pastirsko, delno pa jo je posnemala, saj je bila temelj bajtarske kulture želja, približati se naravi in živeti v sozvočju z njo. Bajtarji so se tudi organizirali in izvolili župana. Prvi župan je bil Miloš Šušteršič - Jazbec. Prvič so se bajtarji organizirano sestali leta 1963. Planinsko društvo Bajtar pa so ustanovili leta 1989.
Predaja ključev
Bajtarska sezona se začne, ko pastirji zapustijo planino, to je prvo soboto v oktobru. Predajo ključa med pastirjem in bajtarjem spremlja več dogodkov. Simbolično se predaja velik lesen ključ z obljubo, da bodo bajtarji skrbeli za bajte do junija, ko se vrnejo pastirji. Predaja poteka na velikem prireditvenem prostoru sredi katerega je bajtarska zastava. Ob glasbi harmonike kuhajo golaž. Ko je kuhan, ga požegna bajtarski župnik, saj sicer ne bi bil dober.
Bivši župan Milan Vodlan Aktualni župan Vinko Poličnik
Bajtarski funkcionarji in njihove naloge
Bajtarski funkcionarji skrbijo, da bajtarstvo deluje po manirah in redu.
Župan: vodi sestanke, usklajuje delo odbornikov, udeležuje se vseh akcij, prireditev in sestankov.
Tajnik: vodi potrebno dokumentacijo in evidence, udeležuje se vseh prireditev in akcij.
Blagajnik: vodi blagajno, pobira članarino, sestavlja poročila o blagajniškem poslovanju in redno obvešča odbornike o stanju financ
Kulturnik: organizira kulturne, športne in ostale prireditve. Skrbi za vedro razpoloženje in vzdušje med Bajtarji in ostalimi planinci.
Gospodar: skrbi za hrambo in brezhibnost sredstev in opreme (inventarja). Predlaga nabavo novega in odpis neuporabnega inventarja.
Župnik: opravlja krstne obrede, Skrbi za ugled farovža in dostojno obnašanje Bajtarjev med krstnimi in ostalimi obredi.
Kanonik: sodeluje na vseh svečanih prireditvah s svojim govorancami. Uživa imuniteto ter je nedotakljiv, ko opravlja svoje poslanstvo.
Kuhar: skrbi za organizacijo in pripravo golaža, inventar kuhinje in ostale opreme, ki je potrebna pri takih prireditvah. Odgovarja za neoporečnost golaža. V sodelovanju s policajem skrbi za red pri delitvi golaža
Policaj: skrbi za red in disciplino in nastopa po svojem razumu
Dimnikar: kontrolira stanje in zamašenost dimnikov, grelih teles in ostalih priprav za ogrevanje prostorov v bajtah. Redno pregleduje bajte glede požarne varnosti
Dohtar: vrši zdravstvene preglede Bajtarjev in ostalih prišlekov, ko se udeležujejo prireditev (kulturno, športno, tekmovanja). Ugotavlja, da tekmovalci pred startom ne uživajo poživil (droge), na cilju pa daje onemoglim ustrezno dozo ˝zdravila˝
Markacist: pregleduje obstoječe markacije. Daje predloge za markiranje novih poti in vzdrževanje starih markacij
Reševalec: pomaga ponesrečencem in onemoglim
Propagandist: skrbi za propagando in reklamo ŽBVP, sodeluje z novinarji
Zapisnikar: piše zapisnike o sestankih
Ob dolgi tradiciji se je bajtarstvo učvrstilo in ohranilo. Celo medvojni požig koč ga ni zatrl. Ko so koče ponovno postavili, se je tudi bajtarstvo nadaljevalo.
Danes bajtarstvo spet usiha, saj je vse manj lastnikov pripravljenih oddati bajte, kmetje pa se pozimi sami prelevijo v bajtarje in pridejo na planino z družinami. Tako se pastirska in bajtarska kultura zlivata, nekdanje navade pa izrivajo modernizacija in novi življenjski slogi.
