Pastirji

PASTIRJI
 
Poleti luštno
je zato
ker gremo z  žvinco
na goro.
 
Tam  gor smo
cele mesce  tri
naj  sije  sonce
al grmi.
                     (Kati Turk v pesmici Lepo je na sbet)
 
 
Pastirjev delovni dan
 Ko pastir zgodaj vstane, najprej pod lopo z železno greblo na grobo postrga kravje iztrebke. Kdor ima molznice, pomolze, pred tem pa umije vsem kravam molznicam vimena z vodo. Danes imajo nekateri molzni stroj na električni agregat.
 
Ko se že začne svitati, poženejo živino na pašo. Najprej gre »ta zvončava«, ki ji sledijo ostale krave in teleta. Ob lokvi postanejo, da se živina napoji. 
 
 
Pastirji gonijo živino na pašo na različne kraje na planini. Ko se pastir vrne k bajti, ga čaka še delo, saj je treba očistiti lopo in zvoziti ali znositi kravjeke na poseben kup ob ogradi. Pastir si potem pripravi zajtrk, nato pripravi mleko za kisanje in izdelujejo  mlečne izdelke.
 
Ob prostem času pastir nabira po planini zdravilne rože za čaj ali gozdne sadeže, spotoma pa pogleda, če je z živino vse v redu. Na večer se živina počasi pripase k bajti, redkeje pa jo mora pastir prignati. Odpre leso pri oseku in spusti krave skupaj s teleti v notranjost oseka, od koder gredo same pod lopo, kjer jih priveže in pomolze. Pregleda živino, ali je zdrava in ali katera od živali ne šepa. Vsaki živali da za priboljšek malo soli ali košček kruha. Kravam molznicam, predvsem pa dojiljam, namaže seske s kremo, da ne bi razpokali. Če katera od živali boleha, ji da zdravilo. Tako je za ta dan delo okoli živine opravljeno, živina in pastir pa se odpravita k nočnemu počitku. Včasih pa današnje pastirske druščine še malo posedijo in se poveselijo.
 
 
Stare pastirske jedi 
 
 
 
 
Hrano si je pastir nekoč kuhal v piskrih, jedel pa je iz lončene ali lesene posode z leseno žlico. Vse pripomočke za kuho, žvrkljo, žlico, skledo in šprudlo, je pastir izdelal sam. Večinoma so jedli mlečne izdelke, zlasti pogosto maslovnik (masovnik – masovnәk), kisli sir, kašo, ajdove in turščične (koruzne) žgance z mlekom in močnik. 
 
 
Masovn∋k - Kako ga pripravljajo?
 Zavrejo kislo smetano in vanjo zamešajo koruzno moko. Vmešajo lahko tudi jajce, a ni nujno. Masovn∋k (maslovnik) tako bolj naraste. Med kuho ga mešajo, dokler ne odstopi od posode. Takrat je kuhan. Danes pogosto z maslovnikom polivajo žgance, zraven pa jedo kislo ali sladko mleko. Če ni žgancev, zraven jedo tudi kruh.
 
 
 
Župn∋k - Okisana ali z mlekom pomešana voda, ki so jo odlili od ajdovih žgancev. Jedli so jo pri žgancih. 
 
 
Mlečna kaša - Kašo so skuhali na mleku in dodali krompir; jed so zabelili z ocvirki.
 
»Tele z zlomljeno nogo«
Včasih so pastirski krivolovci uplenili kako divjačino, meso pa so razdelili med pastirje.  Hitro se je razvedelo, da se je teletu enega od njih »zlomila« noga, zato so klali.  Prišli so po meso tega »teleta« in bila je pečenka, ki je v vsakdanji hrani ni bilo. Puške, ki so popadale iz strmoglavljenega bombnika leta 1944, so krivolovce (raubšice) temeljito založile s sredstvi za ulov dobre pečenke. 
Zaradi enolične prehrane pa so sicer pastirjem radi izpadali zobje. 
 
Ostanki nomadske kulture
Pastirska kultura je po mnenju raziskovalcev ostanek nomadske, saj se pastirji s čredami umaknejo na planino, ko je najboljša paša in vračajo, ko je zaradi naravnih okoliščin ni več dovolj.
 
Pastirji so nekoč hkrati prihajali na planino, danes pa različno. Čas odhoda pa ni bil sočasen in je bil je odvisen od vremena in posledično ostankov paše. Danes se ta čas, verjetno zaradi toplejšega vremena, ki je posledica podnebnih sprememb, pomika na konec septembra. Nekoč so se vračali na mali šmaren, to je 8. septembra. Frishauf leta 1877 omenja, da 11. septembra na planini ni bilo več živine, razen nekaj konj, ki so se »brezskrbno podili okoli«. Leta 1969 je od 35 pastirjev po malem šmarnu na planini ostalo le 8, pasli pa so pod Zelenim robom. Če je vreme izjemno sušno ali hladno in paša slaba, odženejo tudi prej. Leta 1875 so odšle črede s planine na primer že 25. julija.
 
Pastirjeva tvaka
Pastirji morajo vsako leto, običajno konec maja, opraviti določeno število ur obveznega dela na planini, ki ga odredi glavni pastir.  Za vsako odraslo žival, ki se pase na planini,  mora pastir oddelati 1 šiht, to je 6 ur, za manjše živali pa pol šihta. Tlako delajo pastirji tudi med pašno sezono na delovnike dopoldne.
 
Obvezno tlako opravljajo tudi lastniki koč, ki nimajo živine in to po 1  dan ali 8 ur.   
  
 
 
 
Parlament na naslovu Velika planina 150 in plesišče
Po Kopačevih načrtih je za skladišče in za orodje Pašna skupnost zgradila kočo, ki ima tam tudi sedež. Tam se zberejo pastirji po prihodu na planino, pa tudi pred tvako. Pred parlamentom so tudi družabna srečanja pastirjev in osebna praznovanja z ofrehtom.
 
Prireditveni prostor za pastirje, bajtarje in obiskovalce je Plesišče, dogovorjeni in urejeni kraj za zabave, saj trave ne smeš kjer koli»potacati«.