Najstarejši dokazi o poselitvi Velike planine so iz bronaste dobe, stari torej okoli 3500 let. Iz tega časa so arheološki ostanki in to bronasta sekira in ostanki lončevine, ki so jih našli na Pečicah. Tam so našli tudi fibulo iz železne dobe.
Prazgodovinske ostanke so našli tudi na Mali planini. Najdbe iz železne dobe kažejo na kontinuiteto poselitve, ob fibuli s Pečic je to nož iz železne dobe, star ok. 2500 let, najden na Špauski ravni. Večina lončenih ostankov, pa izvira iz srednjega veka.
Ostanki dokazujejo, da je bila v preteklosti planina poseljena, staroselci so bili verjetno nomadi, vsekakor pa jih je spremljala živina. Najstarejše sledi bajte, zelo podobne Preskarjevi, ki potrjuje tezo, da gre za pastirje iz 17. stoletja. Dr. Cevc meni, da je sedanja oblika pastirske bajte stara vsaj 1000 let, ker je enaka kot bivališče staroselcev. Tudi današnja selitev čred iz doline na boljšo pašo je pravzaprav ostanek nomadstva, ki je značilen za vse alpsko predgorje in tudi za druga predgorja.
Na predslovansko poreklo prebivalcev Velike planine opominjajo tudi nekateri izrazi, ki jih najdemo tudi v jezikih drugega »gorskega prebivalstva« v tem delu Evrope. Tudi izraz bajta zagotovo izvira izpred rimskih časov. Znana je namreč tudi iz Furlanije in Lombardije, torej je niso prinesli Slovani. Izvorno je bait klet za shranjevanje mleka. Baita, bait in bajta pa imenujejo lesene koče, ki služijo različnim namenom, npr. gostiščem, skladiščem sena in orodja v današnjih Dolomitih. Po nekaterih razlagah je bajta (baita) danes alpska hiša, zato ime bajta tam imenujejo celo hotele visokih kategorij.