Smuči
SMUČI
Na Veliki planini so prve smučine zarezovali v nedolžno belino vsaj od leta 1910. Smuči prvih smučarjev, če so bile narejene v našem okolju, so bile najpogosteje jesenove. Boljše smuči, uvožene iz Skandinavije, so bile iz lesa hikory, ki so ga sicer uporabljali predvsem za gradnjo ladij. Med prve športne smučarje, tudi na Veliki planini, ki so smučali za zabavo (smuči so bile tudi prometno sredstvo), sodijo člani društva Dren - drenovci. Bili so mladi izobraženci iz različnih okolij, ki so imeli smuči različnega izvora.
Drenovca na Veliki planini okoli leta 1910 - foto Brinšek
Na Kamniškem so smuči izdelovali kolarji. Najprej je bilo treba izbrati les, običajno jesenov, ki je imel določene lastnosti: trdnost in hkrati prožnost ter odpornost na obremenitve. Ko je kolar les nekoliko obdelal, ga je, izpostavljenega vremenu, vpel med late v kozolcu, da se je ukrivil. Nekateri kolarji so imeli tudi poseben krivilnik. Krivili so torej še neoblikovano desko, iz katere so nato izdelali smučko, takrat imenovano dilo ali dilco. Hitrejši in bolj kontroliran način krivljenja pa je bil s kuhanjem v kotlu, oz. s parjenjem ali žganjem deske, iz katere je kasneje nastala smučka. Ročno delo je trajalo okoli 15 ur, ob pomoči kakega strojčka pa pol manj. Desko za smuči je kolar oblikoval, pogosto je imela po dolžini greben, da so bile smuči trdnejše. Na sprednji konici so imele smuči rilec za vpenjanje prečke, ki je vzdrževala krivino v času, ko so smuči počivale. Drsno ploskev so dobro zgladili in nato mazali z voskom. Cenejše so bile sveče, kdor si je lahko več privoščil, je uporabil posebno voščeno mažo. Za novo sezono je bilo potrebno smuči običajno pooblati, kar je opravil kar lastnik sam.
Palice, v naših krajih so razen drenovcev vedno uporabljali dve, so bile leskove, če so bile dražje in uvožene, pa tudi bambusove. Tako so bile močne, a lahke. Krpljica je bila vrbova iz tankih v krog zvitih vej, ki so jih tudi oblikovali s kuhanjem. Na palico je bila pripeta z usnjem. Palica je imela močno kovinsko konico. Palice so bile daljše kot danes, saj jih je smučar uporabljal za različne namene pri hoji, vzpenjanju ali zaviranju.
Smuči upravitelja gozdov Meščanske korporacije v Kamniški Bistrici Viktorja Rebolja, službo je nastopil l. 1928. Njegove smuči so delovne, ker jih uporabljal za smuko v zasneženem gozdu, ko je pregledoval drevje. Da je bil bolj okreten, so bile smuči krajše, a širše od športnih (foto Rebolj).
Prve vezi (stremena) so bile le usnjeni paščki, v katerega so zataknili čevelj. Kasneje so uporabljali kovinske vezi, kombinirane z usnjenimi jermeni (vir: Marjan Schnabl, prospekt za 7. šinkel, 2008.) Na zgornjih smučeh so vezi s spiralo in sponko, ki je omogočila napenjanje okoli čevlja.
Kasnejše so bile Kandahar vezi, imenovane po afganistanskem mestu, ki so imele sponko spredaj pred čevljem za še bolj čvrsto povezavo med smučko in čevljem. Obdržale so se več desetletij, vse do prvih varnostnih vezi, kot turne in skakalne vezi pa še dlje.